Zakaj se zamuja z gradnjo 3. razvojne osi in kdo je odgovoren?

Načrtovana 3. razvojna os (vir: arhiv)

Gradnja 3. razvojne osi je v Sloveniji povsem zastala. Razlogi za to so predvsem v neučinkovitosti aktualne vlade pod vodstvom Roberta Goloba, kakor je to v intervjuju za medije pred kratkim povedal poslanec Jožef Jelen, član parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Vlada se že kar nekaj časa ukvarja sama s sabo. Kot vemo, so iz enega ministrstva nastala tri ministrstva. Začetek gradnje od avtoceste do Osredk močno otežujejo v novomeški civilni iniciativi, v tožbi na gradbeno dovoljenje so sodelovali štirje, Bratuškova navaja, da so doslej izkoristili že vsa pravna sredstva, kot kaže, pa ne nameravajo odnehati.

Poslanec Jelen je opozoril še na dolgotrajne zbirokratizirane postopke, katere je prejšnja Janševa vlada poenostavila, žal pa jih je vlada Roberta Goloba pod pretvezo škodljivih ukrepov prejšnje vlade, s pomočjo Inštituta 8. marec, vrnila v prejšnje stanje.

Bratuškova doslej ni še nič naredila

Na vprašanje, kako poslanec, ki sicer prihaja iz Savinjske doline, ocenjuje delo aktualne ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek, pa je pojasnil: “Težko bi ocenil delo ministrice Alenke Bratušek, ker dejansko še ni nič naredila. Edina seja, katera je bila sklicana pod njenim ministrovanjem, je bila na našo pobudo poslanske skupine SDS, na temo Zamude pri gradnji tretje razvojne osi, saj so zamude nerazumne, na terenu se pa ne dela skoraj nič. Ministrica nam je obljubila časovnico, vendar nam je do sedaj še ni predstavila.”

Časovnica gradnje obljubljena za april, gradbeno dovoljenje do Osredka za maj

Bratuškova je časovnice obljubila v aprilu, zdaj je konec maja in od tega ni še nič. Nadalje je ministrstvo za okolje in prostor (zdaj ministrstvo za narave vire in prostor, ki ga vodi Uroš Brežan, oba z Bratuškovo iz kvote Gibanje Svoboda) obljubilo, da bo gradbeno dovoljenje za 1. in 2. etapo gradnje (od NM – jug do Osredka) izdalo maja. Do zdaj gradbenega dovoljenja še ni.

Projekt v program uvrščen že leta 2004

O gradnji 3. razvojne so pred dnevi razpravljali tudi v Državnem svetu RS (posvet). Spomnili so, da mineva že 20 let od prve uvrstitve načrtovanja in gradnje 3. razvojne osi v strateške dokumente. Projekt je bil uvrščen leta 2004, v času prve Janševe vlade, ta pa še danes ni v celoti umeščen v prostor. Neustrezna cestna infrastruktura in s tem geografska osamitev pa vplivata na gospodarski in družbeni razvoj regij, otežen je dostop do trgov, zmanjšan turistični potencial,  mobilnost prebivalcev je omejena. Slaba cestna infrastruktura tudi ne pripomore k bolj učinkovitemu poslovanju podjetij, ta težje pridobijo kvalificiran kader iz drugih regij. Umikajo se tudi investitorji.

Poudarjeno je bilo tudi, da postopki umeščanja v prostor zamujajo predvsem v fazi upravnih postopkov.

Na posvetu je sodeloval tudi Tomaž Kordiš, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine. Izpostavil je dva vidika – nekonkurenčno železnico za tovorni in osebni prevoz ter cesto, ki je popolnoma nekonkurenčna za promet, ki se odvija.

“Po 110 letih železniške proge Novo mesto – Metlika in razvoju prometa in prometne infrastrukture je skrajni čas, da Bela krajina dobi varno in kakovostno hitro cesto, s katero bo povezana z Novim mestom, Ljubljano in ostalo Slovenijo,” je dejal.

Pri tem je opozoril, da bo z izgradnjo druge cevi predora Karavanke mednarodni promet iz SZ Evrope dodatno obremenil obstoječo cesto na relaciji Novo mesto-MMP Metlika in tudi Črnomelj-MMP Vinica.

Tožbe in Bela krajina

Gradnja se zamika, tako v Družbi za avtoceste RS (Darsu) kot Bratuškova sicer navajajo, da so razlogi v tožbah, ki jih posamezniki in novomeška civilna iniciativa vlagajo zoper gradnjo 1. in 2. etape (od avtoceste do Osredka). Ti nasprotujejo trasi okoli 2,5 kilometra ceste skozi Ločno.

V zadnjem obdobju so v Civilni iniciativi Belokranjcem sporočali, da ni ovir za gradnjo 3. osi v Beli krajini. Vendar pa podatki kažejo, da tam postopki (zaenkrat) potekajo po načrtih.

Iz Darsa so za naš portal tudi pojasnili, da upajo, da bo gradnja odseka do Malin (s povezovalno cesto do Revoza) stekla najpozneje v letu 2024 in se zaključila v letu 2027, časovni okvir gradnje odseka med Osredkom in Malinami, katerega del je tudi predor Gorjanci, pa je, skladno z resolucijo, načrtovan v obdobju 2024–2029.

Kdo je odgovoren za zamude pri gradnji?

Bratuškova je konec marca poslansko vprašanje Alenke Helb (SDS) o tem, zakaj se zamuja z gradnjo in kdo je odgovoren, za del od Novega mesta do Bele krajine pojasnila:

“Pododsek Novo mesto vzhod – Osredek, v dolžini 5,05 km, ki predstavlja prvi dve etapi odseka 1 Novo mesto vzhod – Maline je še vedno v fazi priprave zaradi vloženih tožb na izdano gradbeno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano 21. 10. 2021. Na to so bile vložene štiri tožbe na Upravno sodišče RS. Slednje je v juliju 2022 gradbeno dovoljenje odravilo in zadevo vrnilo Ministrstvu za okolje in prostor (sedaj Ministrstvo za naravne vire in prostor) v ponovni postopek. Tožbo so vložili štirje: Civilna iniciativa (Novo mesto), Združenje ROVO, Rebselj in Radovanovič. Ponovno vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja je DARS podal 9. novembra 2022, izdaja gradbenega dovoljenja se pričakuje v maju 2023.” (Tega še vedno ni)

Nadalje je pojasnila, da je pravnomočnost gradbenega dovoljenja, ki omogoča pričetek gradnje, ponovno odvisna od morebitnih tožb. “V kolikor bodo tožbe vložene, se podaljša rok za pravnomočnost gradbenega dovoljenja do odločitve sodišča. 12. junija 2021 je bilo tudi izdano gradbeno dovoljenje za prestavitev magistralnega plinovoda za Dolenjsko, ki je posledica gradnje hitre ceste na tem odseku.”

Vseeno je izrazila pričakovanje, da se bo gradnja 1. in 2. etape začela od 2023 in bo trajala do oktobra 2027, kar pa je sicer malo verjetno.

Bratuškova o Civilni iniciativi (CI): Ta je izkoristila že vsa pravna sredstva

CI temu pododseku že ves čas nastajanja projekta nasprotuje iz razloga poteka trase hitre ceste čez mestni predel Ločna, čeprav je bila vključena že v postopek načrtovanja projekta. Izkoristila je že vsa pravna sredstva tudi na evropskih institucijah. S svojim aktivnim delovanjem bistveno vpliva na dinamiko izvedbe projekta. Svojo aktivno vlogo je CI odigrala v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja, ki ga je v letu 2018 pričela voditi ARSO, vendar do leta 2021 ni bilo izdano, zato je bila sprejeta odločitev DARS, da poda vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja po integralnem postopku.

Gradnja v Beli krajini – gradbeno dovoljenje pričakujejo maja 2024

Za del od Osredka do Malin pa je pojasnila, da je v izdelavi projektna dokumentacija, paralelno pa se izvajajo tudi geološko geomehanske in druge raziskave ter pridobivajo zemljišča. Priprava projekta naj bi potekala do maja 2024, ko se pričakuje pravnomočno gradbeno dovoljenje, gradnja pa naj bi potekala od oktobra 2024 do decembra 2027. Gradnja proti Črnomlju pa je predvidena po letu 2028. (vir)

Za nepremičnine plačali 13,2 milijona evrov

Skupno je Dars na odseku od avtoceste Novo mesto – jug do Malin za nepremičnine ob načrtovani trasi doslej plačal 13,2 milijona evrov, od tega za dokupe zemljišč 10 milijonov evrov, za odkup 15 objektov pa 3,23 milijonov evrov (povprečno 215,6 milijona evrov/objekt).

Podrobnosti: Za prvo in drugo etapo (Novo mesto – avtocesta vzhod do Osredka) je Dars opravil vse potrebne odkupe. Skupni strošek odkupov nepremičnin je znašal 11,3 milijona evrov, od tega 8,8 milijona evrov za odkupe zemljišč in 2,5 milijona evrov za odkupe osmih objektov.

Za tretjo in četrto etapo odseka Novo mesto-Maline pa je Dars doslej pridobil 26 odstotkov potrebnih dokazil o pravici graditi, skupni strošek odkupov nepremičnin je znašal 1,9 milijona evrov, od tega 1,2 milijona evrov za odkupe zemljišč, dobrih 734.000 evrov pa za odkupe sedmih objektov.

Epilog

Gre za popolno zmešnjavo. Če bi bilo vladi Roberta Goloba in njemu kot predsedniku vlade v interesu, da se gradnja hitre ceste proti Beli krajini začne, bi to lahko že pospešili. Po doslej znanih podatkih pa je ta gradnja, izredno pomembna za razvoj regije, zanimala le desne vlade.

Načrtovana trasa 3. razvojne osi – jug (vir: DARS)

J. M.

Prispevek prvotno objavljen 28. maja 2023