Žabjak – Brezje: Kaj bodo naredili za 3,65 milijona evrov?

Fotografija je simbolična.

Vlada je v četrtek sprejela sklep, da je projekt Prostorsko-komunalna ureditev romskega naselja Žabjak – Brezje eden od treh projektov iz dogovora za razvoj regije Jugovzhodna Slovenija. Skupna vrednost projekta je 3,650.000 evrov, od tega bodo iz državnega proračuna plačali 3,102.500 evrov, ostalo bo dodala Mestna občina Novo mesto, ki bo za ta projekt prispevala 547.500 evrov občinskega denarja.

Vlada je projekt za ureditev romskega naselja tako uvrstila v veljavni Načrt razvojnih programov za obdobje 2017 – 2020. Poročilo vlade z dne 18. 10. 2017 je dostopno tukaj: 153_redna_seja_vlade_rs_60501/

Sklep je bil sprejet na predlog ministrstva za gospodarstvo, to pa je sledilo sklepom Razvojne sveta razvojne regije Jugovzhodna Slovenije, ki je vsebino dogovora sprejel na 12. seji, 21. julija 2017. Nato je to na 37. seji, ki je bila istega dne, potrdil še Svet razvojne regije Jugovzhodna Slovenija.

Predsednik Razvojnega sveta regije Jugovzhodna Slovenija je novomeški župan Gregor Macedoni. Na seji, ki je bila 21. julija 2017 in so to potrdili, so bili navzoči župani ali pooblaščenci večine občin v regiji, in številni ostali člani. Zapisnik je dostopen tukaj: Zapisnik-12.-Izredne-seje-RSR

Trenutno naj bi bilo 128 objektov

Iz vladnega gradiva je razvidno, da je romsko naselje Žabjak – Brezje največje romsko naselje v jugovzhodni Sloveniji in novomeški mestni občini. Po podatkih raziskave je v Žabjaku 81 objektov, v Brezju pa 47, vendar pa so ti podatki za leto 2010. Brezje je prostorsko in pretežno komunalno urejeno, Žabjak pa je v celoti neurejen, mestna občina pa zagotavlja le minimalno oskrbo s pitno vodo s t. i. skupnimi vodovodnimi pipami. V Brezju deluje manjši javni vrtec. Bivališča so zgrajena na zemljiščih v državni lasti, ki s v območju izključne rabe za potrebe obrambe. Zaradi komunalne in prostorske neurejenosti pa so procesi integracije zastali.

Med drugim je še zapisano, da je mestna občina že začela s pripravo prostorskega akta sprememb dopolnitev Občinskega prostorskega načrta MONM. Priprava osnutka je predvidena do konca leta 2017, sprejem in uveljavitev prostorskega akta pa v letih 2018.

Kako bodo izvajali projekt?

Predvidenih je šest faz, poleg sprememb prostorskega načrta bo komunalna infrastrukturna ureditev potekala v štirih etapah do leta 2020. Gradivo, ki je bilo podlaga za vladni sklep, je dostopno tukaj: gradivo_v_obravnavi

Poraba denarja po letih bo naslednja:

  • 2017:     42.000 evrov
  • 2018: 1,098.000 evrov
  • 2019: 1,360.000 evrov
  • 2020: 1,150.000 evrov.

Od tega bo Mestna občina Novo mesto plačala:

  • leto 2017:     6.300 evrov
  • Leto 2018: 164.700 evrov
  • Leto 2019: 204.000 evrov
  • Leto 2020: 172.500 evrov

Kaj bodo naredili za 3,65 milijona evrov?

Predvidena sta izdelava in sprejem izvedbenega prostorskega načrta, s katerim bo na lokaciji obstoječega naselja načrtovano novo (prenovljeno) romsko naselje, ki bo z zasnovo, bivalnimi enotami in dodanimi prostori in ureditvami za izvajanje skupnostnih ali javnih programov prispevalo k zagotovitvi primernih bivanjskih pogojev in pospešilo proces integracije romske skupnosti, kakor je to zapisano v vladni obrazložitvi. Naselje bo okoljsko primerno z nizkimi stopnjami porabe okoljskih virov in nizkimi stopnjami emisij v okolje. V načrtovanje naselja bodo vključeni obstoječi prebivalce naselja in okoliško prebivalstvo, saj je treba načrtovati skladne rešitve, še navajajo v vladi.

Infrastruktura in novo oz. prenovljeno romsko naselje s 140 primernimi stanovanji

V okviru projekta bodo izgrajene in predane v uporabe komunalne infrastrukturne ureditve (javni vodovod, javna kanalizacija, javno ulično omrežje in javne skupne površine), ki bodo zagotovile komunalno opremo za ureditev 140 primernih stanovanj in petih lokacij za objekte družbene infrastrukture, ki so nujni za vključevanje Romov. Ureditev bo zagotavljala komunalne pogoje tudi za krepitev zaposlitvenih možnosti Romov, še dodaja vlada.

To naj bi bil primer tudi za ostale

Po seji vlade je Aleš Cantarutti, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, sicer povedal, da pri projektu poleg Mestne občine Novo mesto in njihovega ministrstva sodeluje še ministrstvo za okolje. Urejanje območja Žabjak – Brezje pa naj bi bil tudi primer, kako je mogoče težave reševati tudi na drugih območjih, kjer se soočajo z romsko problematiko.

Stanko Baluh, direktor urada za narodnosti, pa je dejal, da so se glede urejanja novomeških romskih naselij in najbolj žgočega Žabjaka pogovarjali že ob obisku vlade na Dolenjskem novembra lani. Takrat so se dogovorili za boljše sodelovanje med državo in občino. Imeli so več sestankov in ugotovili, da se morajo problema Žabjaka lotiti postopno, a hkrati celovito. Razkril je, da pripravljajo tudi dokumente, s katerimi bodo začrtali zelo konkretno pot. Trajalo bo več let, v reševanje pa se bodo morali vključiti predvsem strokovnjaki. Ali bodo isti način uporabili tudi za ostala naselja, zaenkrat ni znano.

Sprejet vladni sklep pomeni, da bodo za ureditev vsakega od 140 stanovanj v povprečju porabili 26.071,43 evra oziroma 5.214,28 evra po prebivalcu tega novomeškega naselja. V to je vključena tudi vsa infrastruktura. Kako bo to izgledalo, je res neznanka. Po zadnjih podatkih Mestne občine Novo mesto v romskem naselju Žabjak – Brezje živi približno 700 Romov.

C. R.