V Novem mestu se na spremembe namembnosti zemljišča čaka tudi skoraj desetletje

Želite spremeniti namembnost zemljišča, na katerem bi radi zgradili hišo? Potem se vam lahko v Novem mestu zgodi, da boste na takšno spremembo čakali tudi sedem ali več let. Na novomeški občini odgovarjajo, da roki za obravnavo pobud niso določeni, pač pa so odvisni od sklepov občinskega sveta in učinkovitosti odločanja ministrstev, ki sodelujejo v postopku.

Na nas se je obrnil bralec iz Trebnjega, ki je na Občino Novo mesto vložil vlogo za spremembo namembnosti dela zemljišča, na katerem je želel zgraditi hišo, v katero bi se preselil s svojo mlado družino iz Ljubljane (bližje k svojim in ženinim staršem). Vlogo je podal leta 2010 ter nato čakal in čakal. Po nekaj mesecih je od občine dobil le sklep o tem, da mora plačati takso za obravnavo vloge, drugega pa ne prej in potem več ničesar. Vse do letos tako ni vedel, kaj se dogaja v vlogo. Šele pred kratkim, v začetku julija, je po sedmih letih končno dobil odgovor, da je njegova vloga zavrnjena.

Tudi odgovorili niso

Kot pravi, ga ne moti to, da je bila vloga zavrnjena, pač pa bolj to, da ga občina o tem, kaj se dogaja z njegovo vlogo in kdaj lahko pričakuje odločitev, ni nikoli obveščala. Moti ga tudi dolg postopek. “Ta ljudi dobesedno odvrača od tega, da bi v občini karkoli ustvarjali oziroma jih odvrača od tega, da bi se preselili v občino,” pravi. Ker je moral na odločitev občine čakati predlogo, je namreč raje kupil hišo v Trebnjem in se iz Ljubljane namesto v Novo mesto raje preselil tja.

Kot je za portal Moja Dolenjska povedal podsekretar za prostorsko načrtovanje na novomeški občini Izidor Jerala, so postopki spreminjanja namembnosti zemljišč enotni za celotno državo. Začnejo se s pobudo za spremembo namembnosti, ki je hkrati tudi pobuda za spremembo odloka o občinskem prostorskem načrtu, čas obravnave takšne pobude pa ni določen, ker ne gre za upravni postopek. Rok obravnave je tako odvisen od odločitve občinskega sveta, ki v občinskih načrtih predvidi pripravo sprememb občinskega prostorskega načrta, in učinkovitega odločanja ministrstev, ki sodelujejo v postopku.

Devet let med enim in drugim spreminjanjem – v 3. tisočletju

Novomeška občina je po besedah Jerala prostorski načrt spremenila decembra 2009, ko so bile obravnavane vse pobude, ki so prispele do julija 2007, postopek naslednjega spreminjanja pa so začeli leta 2015 in ga bodo predvidoma končali leta 2018, torej devet let po prejšnji spremembi načrta.

Obveščeni bodo prihodnje leto

Kot pravi Jerala, bodo vsi, ki so podali vlogo za spremembo namembnosti, o uspešnosti pobude obveščeni po koncu postopka, torej prihodnje leto, vsebinsko pa bodo o zadevi lahko pridobili informacije že v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka prostorskega načrta. Skoraj polovica pobudnikov pa je bila julija že obveščena, da so bile njihove pobude zavrnjene.

Sistemska vprašanja v pristojnosti države

Na vprašanje, ali na občini načrtujejo kakšen sistem, s katerim bi vlagatelje, ki čakajo na odločitev, bolj ažurno obveščali, kaj se dogaja z njihovo vlogo, Jerala odgovarja, da občina vsakemu vlagatelju pobude posreduje pisno obvestilo, s katerim ga obvesti, “da čas obravnave pobude ni določen s predpisi … ter da zaradi strokovnih in tehničnih razlogov takšen postopek teče z javno komunikacijo”. “Občine ne moremo načrtovati novega sistema, saj so sistemska vprašanja v pristojnosti države,” pravi Jerala.

Izidor Jerala: “V tem trenutku je v državnem zboru v obravnavi predlog novega zakona o urejanju prostora, ki nekatere rešitve sicer spreminja, a glede zastavljenih vprašanj povsem novih rešitev ne predlaga.”

M. R.