V kratkem času novih 30 lokacij migrantskih taborov, kjer je treba pospraviti odpadke

Žalostno: Ob skoraj 10 milijonih evrov, kolikor je vlada Marjana Šarca v letu 2019 namenila za migrantsko problematiko, morajo pospravljanje in odvoz smeti za migranti plačati Črnomaljci sami.

Na območju črnomaljske občine so smeti in odpadke za ilegalnimi migranti pospravljali že leta 2017. V letu 2018 je bilo to še intenzivnejše, organizirano je Komunala Črnomelj v posebni akciji te odpadke pospravljala še konec oktobra 2018. Že 30. januarja 2019 pa so s PU Novo mesto Občino Črnomelj obvestili, da obstaja okoli 30 lokacij, kjer je treba smeti za migranti odstraniti. Potrjuje se tudi, da za migranti pospravljajo tudi policisti. V potrditev tega objavljamo dopis notranjega ministra Boštjana Poklukara.

Ob tem, ko je vlada Marjana Šarca za leto 2019 v državnem proračunu za migrante in migrantsko problematiko zagotovila 9,9 milijona evrov davkoplačevalskega denarja, morajo stroške za smeti pokrivati občani sami. To je občina Črnomelj, ki ji že tako zmanjkuje denarja za pokrivanje najnujnejših potreb. “Ministrstvo z odpadki nima nič,” jim je sporočil novi notranji minister.

Vlada je tako Črnomaljcem naložila dodatne finančne obveznosti, z migranti morajo sobivati in za njimi pospravljati, pravice do odločanja o tem, ali si to želijo ali ne, pa jim ne priznavajo.

Migranti, ki nezakonito vstopajo v Slovenijo, za seboj puščajo večje količine odpadkov in smeti. V črnomaljski občini so bili ti odpadki zaznani že v letu 2017, nato so se količine zgolj stopnjevale. Ob Kolpi in na območju Krajinskega parka, kjer je okoli 100 kilometrov poti, odpadke pospravljajo upravljalci parka, kar je že lani spomladi potrdil direktor Boris Grabrijan. Najprej za hrvaške medije, nato še za naš portal. Zapisal je, da so »odpadke in obleke migrantov po njihovem postanku po prečkanju Kolpe« opazili že leta 2017. Spomnimo. To je bilo obdobje, ko v Sloveniji pristojni prehodov migrantov javno niso želeli priznati za nobeno ceno. Tiste, ki so govorili o tem, pa so označili, da si stvari izmišljajo.

Grabrijan je tudi zapisal, da so o odpadkih že leta 2017 obvestili policijo, “potem pa še večkrat”. V letu 2018 pa je policija sama spremljala dogajanje bolj natančno.

Razkril je še, da so policisti sami zbirali (pospravljali) za migranti, za kar so izvedli »akcijo«, nato so pristojne v Krajinskem parku prosili, naj z njihovim traktorjem to odpeljejo.

Obvestilo Komunale Črnomelj konec oktobra 2018.

Pozno jeseni so nato akcijo čiščenja za migranti izvajali delavci Komunale Črnomelj. Čeprav takratno vodstvo črnomaljske občine ni razkrilo, kaj je bil razlog za to, pa zdaj lahko sklepamo, da jih je za to prosila novomeška policijska uprava. Iz Komunale so bili nato dokaj skopi z odgovori, koliko smeti in odpadkov so zbrali za migranti, pojavile so se različne številke, ki so se tudi bistveno razhajale. Po nekaterih podatkih naj bi zgolj na območju Preloke (vasi ob Kolpi v Občini Črnomelj) zbrali okoli 1500 kg odpadkov, po drugih naj bi na celotnem območju ob Kolpi zbrali samo okoli 1000 kg odpadkov.

Še nedolgo tega smo poslušali, da ni migrantov in ni odpadkov

Ne glede na to pa je vsaj prišlo do priznanja, da odpadki za ilegalnimi migranti na območju črnomaljske občine res ostajajo. Še nedolgo tega so namreč nekateri, med njimi tudi kakšni iz vrst politikov, zatrjevali, da v Beli krajini ni niti migrantov niti odpadkov. Pri tem je še pred nekaj meseci posebno izstopala poslanka Levice Violeta Tomič, ki je na enem od parlamentarnih odborov, kjer so obravnavali problematiko migrantov, odločno zatrjevala, da gre za izmišljotino in da so v belokranjskih gozdovih zgolj odpadki za Romi, ki se tam, kot je dejala, preoblačijo, in potem odvržene obleke pustijo v gozdu. Kot razlog, zakaj naj bi to počenjali v gozdu, pa je navajala, da Romi v svojih gospodinjstvih nimajo tekoče vode in si oblek ne morejo oprati. Zato se v gozdu preoblečejo in umazano odvržejo.

Novi črnomaljski župan igra odprte karte

Danes o tem, ali odpadki za migranti res obstajajo ali ne, ni nobenega dvoma več. Novi črnomaljski župan Andrej Kavšek tega tudi ne skriva. Gradivu za jutrišnjo sejo občinskega sveta je tako priložil Obvestilo Policijske uprave Novo mesto z dne 30. januarja 2019, pod katerim sta podpisana vodja oddelka Anton Štubljar in direktor Janez Ogulin.

V obvestilu je zapisano:

“Na območju Policijske postaje Črnomelj policisti kot tudi občani izven naselij odkrivajo lokacije, na katerih so prenočevali migranti, ki so nezakonito vstopili na območje Republike Slovenije. Migranti so si pripravili začasna ležišča na prostem, praviloma skrita v gozdu, ob zapustitvi lokacije pa so na lokacijah odvrgli mokra oblačila, odeje, nahrbtnike, embalažo hrane ter ostale odpadke. S tem so povzročili onesnaženje okolja, zaradi česar je potrebno poskrbeti za odstranitev smeti.”

In še: Zaznanih 30 t. i. taborov, lokacije bodo pokazali policisti

V obvestilu še piše: “Identificirali smo 30 tako imenovanih taborov, kjer so ostale odvržene smeti. Predlagamo, da se na lokacijah opravi čiščenje, izvajalec pa naj kontaktira Policijsko postajo Črnomelj, čigar policisti bodo pokazali posamezne lokacije.”

Glede na lanska čiščenja, marsikatere stvari pa očistijo tudi lastniki zemljišč, ne da bi o tem sploh koga obvestili, je na dlani, da je 30 t. i. taborov nastalo v zelo kratkem času.

Stroške mora poravnati občina

Skrb zbujajoče oziroma lahko rečemo zelo nesramno (ne glede na vse izgovore) je tudi dejstvo, da vlada stroške čiščenja za migranti prevaljuje v breme občine. Da mora občina to plačati, je razvidno iz odgovora ministrstva za notranje zadeve z dne 20. februarja 2019. Črnomaljski župan Andrej Kavšek je na ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za okolje 11. februarja 2019 poslal dopis z naslovom Poplačilo stroškov občini Črnomelj – Migranti in odstranitev odpadkov. Zapisal je, da se občina v “zadnjem času srečuje s povečanim onesnaževanjem okolja na mestih, kjer migranti prenočujejo (t. i. tabori). Pristojne je vprašal, “kdo bo kril stroške čiščenja (cca 30 lokacij na območju občine Črnomelj) odpadkov, ki jih za seboj puščajo migranti in na katere občina Črnomelj nima nobenega vpliva”.

In odgovor ministrstva? “Za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja skrbi občina … pojasnila v zvezi z odpadki ne sodijo v pristojnost ministrstva za notranje zadeve. Stroški odstranjevanja odpadkov bremenijo občinsko blagajno.”

Boštjan Poklukar, novi minister za notranje zadeve (iz kvote Liste Marjana Šarca), je v dopisu 20. februarja 2019 črnomaljskemu županu še zapisal, da je bilo že pojasnjeno,

“da v večini primerov že policisti poskrbijo, da se ob zajetju migrantov odstranijo tako oblačila kot odpadki”.

Slednje še dodatno potrjuje to, kar je že lani povedal direktor Krajinskega parka Lahinja. To pa je, da policisti za ilegalnimi migranti še pospravljajo in se izpostavljajo še dodatnim tveganjem.

O tem, da so ti tudi po navedbah Policijskega sindikata Slovenije že tako izpostavljeni nalezljivim boleznim, kot so hepatitis, garje in ošpice, smo že poročali.

Ob tem ne bo odveč tudi objava obvestila, ki so ga na ministrstvu za kmetijstvu sicer že pred časom naslovili na imetnike živali. Ker se nam letos obeta vsaj 3-krat več migrantov kot lani, je to dobro prebrati. Če so živali izpostavljene, kako je šele z ljudmi? (Obvestilo objavljamo ob koncu prispevka.)

Za konec (za nejeverneže) objavljamo še videoposnetek, objavljen 19. februarja 2019 na Alternativni televiziji v Bihaću, iz katerega je med drugim razvidno, da je migrant posilil domačinko iz Bihaća, okužen je bil z virusom HIV, odpeljali so ga na zdravljenje, kmalu pa se je za njim izgubila vsaka sled. Predvsem pa posnetek kaže trenutno stanje v tem mestu, zato je vreden ogleda.

Objavljamo še dopise črnomaljskega župana Andreja Kavška, PU Novo mesto in ministrstva za notranje zadeve. Objavljamo tudi dopis ministrstva za kmetijstvo imetnikom živali. Ob koncu pa v fotogaleriji objavljamo še nekaj fotografij, ki smo jih prejeli bodisi v uredništvu ali pa jih je objavila Civilna iniciativa proti migrantskemu centru v Beli krajini.

J. M.