Človeška ribica ali močeril živi od porečja reke Soče pri Trstu, preko južne Slovenije in jugozahodne Hrvaške do reke Trebišnice v Hercegovini. V Sloveniji je znanih preko 300 najdišč, od teh pomemben delež na Dolenjskem.
Genetske raziskave pri močerilu nakazujejo, da se je močeril razcepil na niz nekoliko različnih ras, morda celo vrst.
Človeška ribica v okolici Dolenjskih Toplic
Opažena je bila v večini pritokov Krke na kraškem ravniku od Sušice pri Dolenjskih Toplicah do Petelinca, južno od Novega mesta. Prvo zabeleženo opažanje sega v leto 1824, ko so jo narasle vode verjetno izplavile iz Sitarjevega studenca ob Sušici, sredi Dolenjskih Toplic (Hochenwart).
Prav tu jo je po drugi svetovni vojni zajela tudi Matkovičeva mama, ribica pa je končala kot eksponat v osnovi šoli (Ljubo Matkovič, ustno). Pozneje je bila najdena v izviru Suhorec pri gasilskem domu (Andrej Barbič, ustno) ter v izvirih Sušice nad Gorenjimi Sušicami: Zelenec in Rupe.
Drugo pomembno zaledje je Kočevski rog. Ob prelomnici ob vznožju Kočevskega roga je niz izvirov, po navedbah domačinov so v preteklosti človeške ribice opazili v Crkavniku, Radeščici ter v izvirih ob Črmošnjici pri Kočevskih Poljanah: Ušprunk in Obrov studenec. Podzemni habitat je dostopen samo v izviru Obrha, kjer so potapljači potrdili prisotnost več osebkov.
Zanimivi sta tudi najdbi ob elektro izlovu rib v strugi Črmošnjičice v Podturnu, kamor ju je najbrž prineslo iz zgoraj omenjenih izvirov pri Kočevskih Poljanah. Vrsta očitno poseljuje podzemne tokove s povirjem pod masivom Kočevskega roga, glede na dokazane vodne povezave je tudi v stiku s populacijami na Kočevskem polju.
Človeška ribica in projekt Voda – (iz)viri življenja
Gre za projekt, ki poteka na območju občin Dolenjske Toplice (vodilni partner), Žužemberk, Ivančna Gorica in Trebnje, združenih v LAS STIK. V vsaki lokalni skupnosti bodo izpostavili eno od lokalitet vrste, jo opremili z informativno tablo in vključili v Vodno pot, ki jih bo povezovala.
Eden izmed ciljev projekta je tudi ocena stanja ogroženosti človeške ribice na obravnavanem območju. Na več najdiščih jih skrbi slaba kakovost podzemske vode, kar gotovo vpliva na vitalnost populacij ogrožene vrste, ki je še zlasti občutljiva na nitrate, težke kovine in pesticide. Razširjenost vrste še ni povsem dognana. Da bi bila prizadevanja za njeno ohranitev čim bolj učinkovita, prosijo,
“da sporočite, kje in kdaj ste jo opazovali v naravi,” je zapisal Andrej Hudoklin iz Zavoda RS za varstvo narave.
Več o človeški ribici lahko preberete na povezavi: dolenjske-toplice.si
M. D.
