V času Šarčeve vlade 4189 več zaposlenih v javnem sektorju

(vir: pixabay.com)

V javnem sektorju je zaposlenih že preko 187 tisoč oseb. Število v času vlade Marjana Šarca se je v devetih mesecih povečalo za kar 4189 novih zaposlitev ali za 2,3 odstotka v devetih mesecih.

Za primerjavo: decembra 2008 smo imeli nekaj manj kot 156 tisoč javnih uslužbencev, danes je teh preko 187 tisoč, kar v dobrih desetih letih pomeni porast za petino oziroma skoraj 20 odstotkov.

Povečuje se tudi masa plač za zaposlene v tem sektorju, aprila letos je šlo za to kar 346,6 milijona evrov, kar je bilo za 6,8 odstotka več kot septembra lani.

V letu 2019 gre za plače 22 milijonov evrov več mesečno kot je bilo to lani pred nastopom vlade pod vodstvom Marjana Šarca.

V letu dni se je masa plač mesečno povečala ta 26 milijonov evrov, v dveh letih za 40 milijonov evrov ali za kar 13,2 odstotka.

Plače zaposlenih v javnem sektorju so se sicer najbolj povečale januarja letos, in sicer za 3,6 odstotka.

V času vlade Mira Cerarja, v obdobju od septembra 2014 do marca 2018, se je število javnih uslužbencev povečalo za 1,8 odstotka, masa plač pa za 14,1 odstotka. Pod Šarcem oziroma v času devetih mesecev po njegovem nastopu pa se je število javnih uslužbencev povečalo že za 2,3 odstotka, masa plač pa je večja za 6,8 odstotka.

Število zaposlenih v javnem sektorju in mesečna masa plač (vir: Finance)

Vendar pa to še ni vse. Glede na dogovor s sindikati javnega sektorja, ko jim je vlada priznala povečanje za 300 milijonov evrov, se bodo plače zaposlenih v javnem sektorju povečale za 300 milijonov evrov – v dveh letih. To pomeni, da se bo masa plač samo še zviševala, vse to pa gre v breme vseh davkoplačevalcev.

To so ugotovitve, ki so jih v časniku Finance zapisali v preteklih dneh, kjer so preverili še plače za posamezne poklice. Te so naslednje:

  • najvišje mesečne bruto plače imajo predsednik države in vlade ter ministri in drugi vladni funkcionarji – povprečno po 4.760 evrov;
  • sledijo poslanci, funkcionarji v drugih državnih organih in sodniki s povprečnimi plačami od 3.900 do 4.300 evrov;
  • povprečna plača zdravnika in zobozdravnika je 3.699 evrov bruto,
  • povprečna plača ravnateljev, direktorjev in tajnikov je 3.434 evrov bruto,
  • povprečna plača županov je 3.267 evrov bruto,
  • povprečna plača diplomatov je 3.265 evrov bruto,
  • povprečna plača visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev je 3.259 evrov bruto,
  • povprečna plača uradnikov v drugih državnih organih je 2.821 evrov bruto,
  • povprečna plača umetniških poklicev je 2.579 evrov bruto,
  • povprečna plača raziskovalcev je 2.396 evrov bruto,
  • povprečna plača policistov je 2.370 evrov bruto,
  • povprečna plača inšpektorjev, pravosodnih policistov in drugih uradnikov s posebnimi pooblastili je 2.394 evrov,
  • povprečna plača uradnikov finančne uprave je 2.355 evrov bruto,
  • povprečna plača vojakov je 2.314 evrov bruto,
  • povprečna bruto plača učitelja je 2.181 evrov,
  • povprečna bruto plača medicinske sestre oziroma babice je 1.820 evrov,
  • povprečna plača vzgojitelja v vrtcu je 1.556 evrov bruto,
  • povprečna plača administrativnih delavcev je 1.355 evrov bruto,
  • povprečna plača ostalih strokovno tehničnih delavcev je 1.094 evrov bruto.

(Podatki so za februar 2019.)

Povprečna mesečna plača vseh zaposlenih v javnem sektorju je 2.022 evrov bruto.

V letu dni se je povprečna plača najbolj zvišala vojakom, za 23 odstotkov, v dveh letih za 31. Sledijo policisti s 17,5- in 19-odstotnim zvišanjem. Uradnikom finančne uprave so povprečne plače v zadnjih dveh letih zrasle za skoraj 13 odstotkov, zdravnikom in zobozdravnikom za sedem odstotkov.

Medicinskim sestram in babicam so povprečne plače v letu dni zrasle za 6,7 odstotka (februar letos glede na februar lani) oziroma za 10,2 odstotka (februar letos glede na februar 2017).

Najslabše plačanim v javnem sektorju – administrativnim in drugim strokovno-tehničnim delavcem – so povprečne plače v zadnjih dveh letih zrasle za 15 oziroma za 12,6 odstotka.

Vir: finance.si