Ustavno sodišče ubranilo ustavno pravico voliti in biti izvoljen

Pogovorno omizje o kmetijstvu, Mirna Peč, 16. 12. 2023 (Od leve: Tomaž Lisec, Jože Podgoršek, Anja Bah Žibert, Janez Mežan) Vir: arhiv

V Forumu za kmetijstvo in podeželje SDS so pozdravili odločitev Ustavnega sodišča, ki je zaradi načela enakosti pred zakonom razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki je določal, kdo ne sme kandidirati za članstvo v organih zbornice.

Oktobra lani so poslanci zdajšnje koalicije (Gibanje Svoboda, SD in Levica) sprejeli dopolnitev zakona o KGZS, ki je omejeval pravico biti izvoljen v organe zbornice vsem aktivnim politikom na občinski, državni ali evropski politiki.

Spremembo zakona so vložili poslanci s prvo podpisano poslanko Matejo Čalušić, ki je danes kmetijska ministrica. Na neustavnost predlagane spremembe (novele) zakona o KGZS so lani opozarjali v Zakonodajno pravni službi Državnega zbora, stroka in deležniki, vendar se takrat sedanja kmetijska ministrica (tedaj poslanka) ni ozirala na opozorila in mnenja pravnikov in stroke, temveč so poslanci Svobode, Levice in SD po političnem navodilu novelo zakona sprejeli.

Na poskus uničevanja zbornice opozarjali tudi na številnih okroglih mizah v organizaciji Foruma za kmetijstvo in podeželje

Omenjena sprememba je bila prvi napad na suverenost KGZS, saj je vladajoča politika in tudi aktualna ministrica s tem manevrom želela onemogočiti aktivnim članom zbornice kandidaturo za vodstvene položaje v njej. Na številnih okroglih mizah, ki so jih v Forumu za kmetijstvo in podeželje organizirali po vsej Sloveniji, so kmetje opozarjali na omenjen neustaven poskus uničevanja zbornice. Skupaj so se zavzeli za to, da zbornica ostane močan zagovornik slovenskega kmetijstva in kmeta. Zdaj so v forumu zapisali: “Upamo in želimo, da vladajoči ne bodo nadaljevali z napadi na KGZS z morebitno novelo zakona v smeri prostovoljnega članstva ali odvzema koncesije za javno službo kmetijskega svetovanja, na kar opozarjajo številni kmetje.”

Zbornica zadnji branik slovenskega kmeta in podeželja

Dodali so, da je zbornica zadnji branik slovenskega kmeta in podeželja, “zato si moramo vsi skupaj prizadevati, da taka ostane tudi v bodoče,” so zapisali in dodali, da bodo v Forumu za kmetijstvo in podeželje  naredili vse, kar je v njihovi moči, da ubranijo zbornico močno in enotno tudi v prihodnje.

Čalušićeva še vedno ne razume

V Forumu za kmetijstvo in podeželje pa jih čudi tudi sedanje vztrajanje ministrice Čalušićeve pri branjenju novele zakona, ki jo je Ustavno sodišče razveljavilo. Kaže, da še vedno ne razume pomena močne zbornice s kvalitetnimi kadri, ki lahko sooblikujejo sedanjo in bodočo kmetijsko politiko v Sloveniji. “Upamo, da bodo jesenske volitve v organe KGZS naredile zbornico še vsebinsko močnejšo, da bo resnično znala prisluhniti kmetu in dobre predloge argumentirano predstaviti in zahtevati njihovo realizacijo pri katerikoli vladajoči kmetijski politiki,” so dodali.

Kaj so v prah sesuli ustavni sodniki

Spomnimo. Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom razveljavilo del zakona o KGZS), ki je določal, kdo ne sme kandidirati za članstvo v organih zbornice. Odstavek je določal, da za položaje v organih zbornice, torej v svet, upravni odbor ter za predsednika in podpredsednike, ne morejo biti izvoljene oz. imenovane osebe, ki so ob izvolitvi oz. imenovanju ali v obdobju dveh let pred tem bile člani organov političnih strank na državni ravni, poslanci Evropskega parlamenta in funkcionarji v Evropski komisiji in Evropskem svetu, predsednik republike, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji, poslanci, poklicni župani, generalni direktorji in generalni sekretarji ministrstev, direktorji organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, generalni direktor in direktorji generalnih direktoratov v Evropski komisiji ter direktorji občinske uprave ali tajniki občine.

Ustavno sodišče je med drugim ugotovilo, da je KGZS v bistveno enakem pravnem položaju kot druge zbornice z obveznim članstvom – notarska, odvetniška, zdravniška, veterinarska in lekarniška –, zato bi moral biti podan razumen razlog za različno obravnavo te zbornice.

Ta razlog pa ne iz zakonodajnega gradiva, ne iz odgovora državnega zbora, ne iz mnenja vlade, ki je predlog Čalušićeve tudi podprla, ne izhaja. Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je bil le Rajko Knez, ki je dal odklonilno ločeno mnenje.

Čalušićeva bi po vsem tem morala odstopiti z mesta ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na odločitev Ustavnega sodišča se je odzvala z zamikom in v posmeh vsem sporočila, da o odstopu ne razmišlja.

M. D.