Tretja razvojna os: Kje smo, kaj se dogaja?

Vizualizacija 3. razvojne osi - jug (vir: Dars)

Leto 2023 se končuje, mi pa smo preverili, kaj se dogaja z gradnjo hitre ceste od Novega mesta proti Beli krajini, s predorom pod Gorjanci, bolj znano kot 3. razvojna os – jug, razdeljeno na etape od: avtocesta Novo mesto do Osredka (1. in 2. faza) in nato od Osredka v Belo krajino (3. in 4. faza).

Z ministrstva za naravne vire in prostor so nam posredovali naslednjo preglednico:

1. in 2. etapa od avtocestnega priključka Novo mesto do priključka Osredek:

  • 3. 7. 2023 izdano gradbeno dovoljenje
  • 4. 7. 2023 podana tožba Civilne iniciative na Upravno sodišče
  • 23. 10. 2023 posredovan odgovor Upravnemu sodišču RS na tožbo Civilne iniciative
    – čaka se razpis ustne obravnave (v pristojnosti Upravnega sodišča)

– 3. in 4. etapa od priključka Osredekdo priključka Maline (s predorom pod Gorjanci):

  • 25. 9. 2023 investitorju podana zahteva za dopolnitev Poročila o vplivih na okolje (PVO) in dokazil o pravici graditi
  • 11. 10. 2023 investitorju podana zahteva za dopolnitev projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD), rok 90 dni, izteče se 25. 12. 2023.

Ministrstvo dlje od priključka do Malin ni prišlo, Dars malo dlje

Ministrstvo dalje od Malin aktivnosti ne navaja. Iz Družbe za avtoceste (Dars) pa so nam že dan pred tem sporočili, da se bo gradnja prvega odseka – do priključka Osredka, v dolžini 5,05 km, vključno s povezovalno cesto do Revoza, lahko začela, ko bo gradbeno dovoljenje pravnomočno. Zdaj je že drugič na Upravnem sodišču.

Za 2. odsek oz. etapo, med priključkoma Osredek in Maline, je Dars februarja 2023 vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja.

Aktivnosti so stekle tudi na projektu cestne povezave med Malinami in Mejnim prehodom Metlika oz. priključkom Črnomelj. Dlje od tega pa tudi na Darsu niso prišli.

Mnenje belokranjskih občin

Občina Črnomelj je včeraj objavila, da je vlada s predlogom Zakona o obnovi in razvoju prepoznala razvojni in varnostni pomen 3. razvojne osi – jug, katere izgradnja je za te kraje ključnega pomena. Sprejetje zakona v državnem zboru pa pomeni, da bo postopek do realizacije težko pričakovane 3. razvojne osi v regiji potekal hitreje in lažje, so zapisali.

Dodatno so pojasnili, da sprejeti Zakon o obnovi in razvoju omogoča poenostavitve postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj in same izvedbe (krajši roki) in 3. razvojno os direktno umešča med prioritetne projekte, za kar so si prizadevale belokranjske občine.

Novosti, pomembne za 3. razvojno os

Čistopis Zakona o obnovi in razvoju uradno sicer še ni objavljen, je pa iz razprave razvidno, da je v zakonu 3. razvojna os določena kot razvojni in prednostni cestni infrastrukturni projekt, in sicer v celoti, ne le koroški del.

Spremembe so tudi pri razlastitvah, kjer pa koalicijske stranke niso podprle predloga SDS za črtanje možnosti razlastitve posameznika, pač pa so bolj podrobno opredelile člen, ki opredeljuje poseg v lastninsko pravico.

A. L.