Na trebanjskem koncu je okrog 330 Romov, pri tem 33 družin prejema socialno pomoč na račun Centra za socialno delo, ki potem v soglasju z njimi razporeja ta denar. Na takšen način se trudijo Rome učiti ravnati z denarjem.
Center za socialno delo pokriva štiri občine (Trebnje, Mirna, Mokronog – Trebelno in Šentrupert), v katerih je 20.569 prebivalcev. V poročilu za leto 2016, o čemer smo že poročali, so doslej edini, ki smo jih pregledali, posameznim tematikam namenili več pozornosti.
Tokrat predstavljamo romsko tematiko. Navedbe CSD Trebnje namreč delno pokažejo, kako poteka reševanje romske problematike prek t. i. socialnih centrov. Hkrati razkrivajo podatke tudi o tem, koliko je Romov na posameznem območju. Spomnimo, da je bila pred časom v parlamentu seja Komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti, kjer so nekateri ugotavljali, da v državi ne obstajajo podatki o številu Romov, zato tudi nekaterih podatkov o stanju na tem področju ni možno pridobiti. Razkritja k poslovnemu poročilu CSD Trebnje za leto 2016 pa zdaj razkrivajo, da so centri za socialno delo tisti, ki imajo podatke o tem, koliko Romov prebiva na njihovem območju. Gre sicer za tiste, ki iščejo socialne pomoči in jih tudi prejemajo. Spomnimo pa, da je šentjernejski župan Radko Luzar na seji prej omenjene komisije dejal, da je tudi v njihovi občini okrog 300 Romov in da so redki ali pa nobeden med mlajšimi, ki bi bili zaposleni. Torej ima CSD Novo mesto, ki na tem področju pokriva šentjernejsko območje, tudi tovrstne podatke, ne samo za Šentjernej, pač pa za celotno dolenjsko območje, ki ga pokrivajo. Podatke bi lahko navedli v svojem poročilu, pa niso.
- Poročilo o CSD Novo mesto za leto 2016 je – domala prazno, o čemer smo poročali tukaj.
CSD Trebnje je v poročilu namenil precej prostora Romom, ko so pojasnjevali, koliko pozornosti in časa jim vzame delo z njimi. Zapisali so, da na območju krajevne pristojnosti CSD Trebnje živi okrog 330 predstavnikov romske skupnosti. Največje število Romov živi v naselju Vejar. Predstavniki romske skupnosti pa živijo še v Zagorici pri Velikem Gabru, v Trebnjem, v Koritih in na Mirni.
V nadaljevanju pa pojasnjujeje način uveljavljanja romskih pravic iz javnih sredstev, to je davkoplačevalskega denarja, do katerega so upravičeni po slovenski zakonodaji.
Povprečno 18 jih mesečno podaljšuje pravico do denarne socialne pomoči
Zapisali so: “Na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev vsak mesec oblikujemo seznam, kdo od prebivalcev romske skupnosti mora podaljšati pravico do pravic iz javnih sredstev, saj sami ne vedo, kdaj je potrebno podati novo vlogo. Povprečno je bilo na mesec 18 uporabnikov, ki so morali podaljšati pravico do denarne socialne pomoči.”
Pravice v materialni obliki
V CSD Trebnje so še razkrili, da so lani za predstavnike romske populacije “vodili veliko pravic iz javnih sredstev v materialni obliki”. To pomeni, da so denar, ki romskim prebivalcev pripada iz proračuna, to so predvsem denarna socialna pomoč in otroški dodatki, prejemali na račun centra za socialno delo, socialni delavci pa so nato porabo tega denarja usklajevali z romskimi upravičenci do tega denarja. V takšni obliki je bila dodeljena pomoč v povprečju 33 družinam ali posameznikom. Koliko točno je bilo to oseb, ne navedejo. V družinah je lahko namreč zelo veliko članov. Kot zanimivost še navedimo, da so v CSD Trebnje pri tem prepričani, da se “na takšen način nekateri Romi učijo smotrne porabe sredstev ter si na tak način omogočijo nakup trajnih potrošnih dobrin (pralni stroj, štedilnik, izgradnja in oprema kopalnice, drva za kurjavo …)”. To pa naj bi bil tudi cilj dela socialne službe, kako uspešni so pri takšnem učenju ali vzgoji ravnanja z denarjem, pa ne razkrivajo več.
Temu, da denar iz socialnih skladov za posamezne družine ali posameznike pride na račun CSD in ne na osebne račune, nato pa CSD plačuje položnice v njihovem menu, strokovno pravijo “storitev pomoč družini za dom”. CSD Trebnje je lani na novo pomagal 1 romski družini (za njih so odprli račun), z vsemi člani pa so podpisali tudi dogovor o aktivnem reševanju socialne problematike. Nadalje so tovrstne pomoči vodili za 28 romskih družin, skupno pri 29 romskih družina. Pri 9 družinah pa je bilo v letu 2016 to tudi prekinjeno, zaključeno, pravijo v CSD.
Strokovno navajajo: “Družinam se je na podlagi storitve in na podlagi dogovorov o aktivnem reševanju socialne problematike pomagalo pri razpolaganju s sredstvi družinskega proracuna, zaradi česar je bila denarna socialna pomoč s soglasjem upravičencev preusmerjena v funkcionalno obliko.”
Pomagajo tudi pri dogovorih o obročnih plačilih
Ostale aktivnosti na podlagi teh dogovorov so tudi odplačevanje različnih stroškov, ki jih v CSD krijejo na obroke (drva, pralni stroj, urejanje kopalnic in bivalnih razmer), ko se je s trgovinami ali posameznikom (predvsem prodajalci drv) treba dogovoriti o obročnem odplačevanju in nato mesečno skrbeti, da so obroki odplačani iz sredstev denarne socialne pomoči. Kolikor razumemo, se s trgovinami in prodajalci dogovarjajo zaposleni na CSD. V centru nato romskim upravičencem izdajajo tudi naročilnice za trgovino in potrjujejo račune, ki so izstavljeni na podlagi izdanih naročilnic.
Pomoč pri vrtcih in šoli
Socialni delavci spremljajo tudi obisk romskih otrok v vrtcih in osnovni šoli, za starejše pa tudi v programu izobraževanja odraslih. V ta namen sodelujejo z vrtcem, osnovno šolo in Centrom za izobraževanje in kulturo Trebnje. Nadalje CSD spremlja obisk otrok v vrtcih in šolah, če starši otrok ne pošiljajo v vrtce ali šole, pa jim nato odtegnejo del socialne pomoči. Vendar pa morajo starši za takšen ukrep podpisati dogovor, da se strinjajo s tem. Po naših podatkih, dostopnih iz drugih območij, je odtegnitev dela socialne pomoči sicer eden od najučinkovitejših ukrepov pri tem, da otroke redno pošiljajo v vrtec oziroma predvsem v osnovno šolo, ki je obvezna.
Doslej so v CSD plačevali položnice za vrtec, nato so to spremenili
CSD Trebnje je nadalje na podlagi dogovora z romskimi starši, ki imajo otroke vključene v vrtec, iz sredstev denarne socialne pomoči mesečno plačeval položnice za vrtec. S tem so dosegli, da so bili računi plačani, dolgov pa ni bilo. Vendar pa je v tem delu prišlo do spremembe. Vodstvo vrtca Trebnje, romski starši in CSD so namreč sklenili dogovor, po katerem centru za socialno delo ni treba več plačevati položnic za vrtce teh otrok, zdaj so za plačilo položnic za vrtec odgovorni starši. V CSD so tu zavzeli “zanimivo” stališče, za cilj so si zastavili, “da bodo predstavniki romske skupnosti postopoma sami prevzeli odgovornost za redno plačevanje položnic”. Kako se to obnese v praksi, pa v CSD ne poročajo več.
Socialni delavci so si sicer zastavili za cilj vzpodbujanje Romov k čim prejšnjemu dokončanju osnovne šole. Če ne redno, pa izredno, v programih za starejše. Kako uspešni so pri teh prizadevanjih, v CSD Trebnje ne navajajo več.
Ob koncu poročila pa potožijo, “da delo s prebivalci romske skupnosti zahteva veliko veščin, koordinacije in sodelovanja z drugimi delavci in ustanovami, saj je to prek strokovne delavke vstopna točka za vsa druga področja dela na CSD. Navajajo, da je treba vzpostavljati tudi sodelovanje z delavci, zaposlenimi v programu javnih del in z drugimi službami (Občina Trebnje, Zdravstveni dom, Vrtec Trebnje, Zdravstvene zavarovalnice, Komunala Trebnje). CSD Trebnje ima v romskem naselju Vejar najete prostore za delovanje Dnevnega centra Kher šu beši, kar naj bi se glede na dostopne podatke iz drugih virov izkazalo za dobro rešitev.
In kaj pogrešamo v poročilu CSD Trebnje? Navedeni so cilji, navedena je problematika, niso pa navedeni učinki takšnega dela in obstoječega načina financiranja pomoči romski populaciji.
C. R.
