Slovenski škofje: Jezusovo vstajenje prinaša novo življenje

Cerkev sv. Mihaela, Šmihel Novo mesto

Kristjani so se na veliko noč že navsezgodaj zjutraj in dopoldne zbrali v cerkvah, kjer so potekle velikonočne maše. Nadškofa Stanislav Zore in Alojzij Cvikl sta v svojih pridigah izpostavila Jezusovo vstajenje kot nekaj, kar prinaša novo upanje in življenje. “Kristus je vstal in živi. Vstali in živeli bomo tudi mi,” je sporočilo povzel Zore. 

Novomeški škof Andrej Saje izpostavlja, da je velikonočno jutro glede prihodnosti človeštva prelomnica in začetek novega stanja.

Ljubljanski nadškof metropolit Zore je pri velikonočni maši v ljubljanski stolnici ocenil, da letošnjo veliko noč obhajajo še z večjim veseljem kot sicer, saj praznovanja ne omejujejo številni ukrepi, ki so jih zaradi epidemije koronavirusa spremljali zadnji dve leti.

V razlagi pomena velike noči in Jezusovega vstajenja je ocenil, da “resničnost vstajenja presega čas in prostor”, Jezusovo “vstalo, poveličano telo pa tudi ni več podrejeno zakonom, ki veljajo v našem svetu”. “Zato ni presenetljivo, da ob tem dogodku ni bilo prič. Ljudje smo lahko priče samo za stvari, ki se zgodijo v pogojih našega bivanja. Tukaj lahko pripovedujemo, kaj se je zgodilo in kako se je zgodilo. Zadostujeta nam razum in iskrenost,” je dejal.

Opozoril je, da je sporočilo o vstajenju pred več kot 2000 leti začelo svojo pot v svet z ljubeznijo, ki so jo Jezusu izkazovali njegovi učenci, hkrati pa z ljubeznijo, ki jo je tudi njim izkazal Jezus s tem, ko se jim je neposredno po smrti razodel. “V jutru velikonočnega dneva vam želim, da tudi vam Bog podari takšno ljubezen, da ga boste iskali. Vsi mi smo, tako kakor so bili takrat žene in učenci, iskalci našega Boga. In Bog tistim, ki ga iščejo, pride naproti in se jim razodene. Če ga bomo dovolj ljubili, ga bomo tudi mi prepoznali,” je dodal.

Mariborski nadškof metropolit Cvikl je pri velikonočni maši v mariborski stolnici ocenil, da velika noč, vstali Kristus, sporoča, da je vedno možen nov začetek; “tudi takrat, ko se človeku zdi, da je že vse odločeno, vse končano, da ni nobenega upanja več”.

Velikonočno sporočilo po njegovih besedah vabi, da se znova podamo na pot ne glede na okoliščine: “Vsebina praznika velike noči je v tem, da vemo, da na poteh življenja nismo več sami. Z nami je vstali Gospod. Jezus ni premagal smrti zato, da bi se maščeval tistim, ki so ga pribili na križ, ampak je za nas premagal smrt, da nam je pokazal, da smo neskončno ljubljeni in nismo več zapisani smrti.”

Ob tem je opozoril na značilnost človeške narave, ko “večkrat v razočaranju in bolečinah, namesto da bi iskali nov začetek, najprej iščemo grobove, nad katerimi bi jokali in jokali”. A praznina “nas ne sme pustiti ravnodušnih”. “Vedno se moramo tudi mi podajati na novo pot, na pot iz te, ali one ujetosti,” je dejal.

Novomeški škof metropolit Andrej Saje pa je med drugim sporočil: “Velikonočno jutro je glede prihodnosti človeštva prelomnica in začetek novega stanja. Jezus je vstal, da bi sam živel v nas in da bi v njem, to je z njegovo močjo in milostjo, bili že na tem svetu deležni Božjega življenja tudi mi. Slednje se bo v polnosti udejanjilo v večnosti. Ob zori velikonočnega jutra sta Peter in Janez našla grob prazen. Magdalena in druge žene so srečale vstalega Jezusa; ob lomljenju kruha sta ga spoznala tudi emavška učenca. Vstali Gospod se je zvečer prikazal tudi apostolom v zgornji izbi, nato pa še drugim učencem v Galileji.

Tudi mi smo ob premišljevanju evangeljskih poročil povabljeni, da Vstalega prepoznamo v konkretnih življenjskih okoliščinah, ga sprejmemo v svoja življenja kot sopotnika, ki ima z nami sočutje in nas vodi v polnost življenja.”

M. D.