Slepilni test slovenske demokracije

Andrej Vastl

Svoboda medijev in neodvisnost novinarstva sta ključna temelja demokratičnih družb. V času, ko informacijski tok postaja vse pomembnejši, se demokracija vse bolj opira na sposobnost državljanov, da razumejo dogajanje v družbi in oblikujejo podano informirano mnenje.

V Sloveniji, se pojavlja naraščajoča zaskrbljenost zaradi izzivov, s katerimi se sooča svoboda medijev in neodvisnost novinarstva.

Ena od ključnih težav, s katerimi se soočajo mediji v Sloveniji, je politizacija »medijske pokrajine«. To je posledica vpliva aktualne vladajoče politične »elite« na medijske hiše in njihove uredniške politike. Aktualni politični pol je prevzel nadzor nad mediji, s tem obstaja velika nevarnost, da nekateri novinarji prisilno poročajo v skladu s političnimi agendami, večina pa že po znanih vzorcih, namesto, da bi sledili svoji novinarski integriteti ter upoštevali napisan novinarski kodeks. Posledično se bo s to vrstnim početjem izgubila neodvisnost medijev, kar bo/že vpliva na pluralizem mnenj in uravnoteženo poročanje. Nedvomno takšno početje vodi do političnega nadzora nad informacijami, ki jih prejemajo državljani.

Vladno usmerjanje medijske pokrajine ima veliko moč oblikovati, kaj ljudje slišijo, preberejo in vidijo. To pa vodi do izkrivljanja resnice in ustvarjanja napačnih predstav o družbenem dogajanju.

Ogrožanje novinarske neodvisnosti

Kot drugi izziv, s katerim se sooča novinarstvo v Sloveniji, je ogrožanje novinarske neodvisnosti/odvisnosti. V zadnjem času smo priča menjavam novinarjev in urednikov, ki niso politično »pravilno« usmerjeni ali so celo apolitični, to sproža veliko zaskrbljenost. Zaradi tega se sprašujemo, ali dosedanji novinarji, ki so opravljali profesionalno svoj poklic, sploh lahko svobodno opravljajo svoje delo in poročajo o kontroverznih temah, ne da bi se bali političnih pritiskov ali celo medijskega linča in odpuščanj?

Kritično poročanje in raziskovalno novinarstvo sta ključna za demokracijo, če novinarji ne morejo izvajati svoje vloge kot nadzorniki oblasti in varuhi javnega interesa, to ogroža temelje demokracije.

Omejevanje svobode medijev

Tretji izziv, morda eden izmed pomembnejših vidikov, je omejevanje svobode medijev, neodvisnost novinarstva ter zmanjšanje raznolikosti mnenj in pluralizma v medijski pokrajini. Ko medijski prostor postane politično pristranski, se izgubi prostor za različna stališča in perspektive. To vodi k polarizaciji družbe, saj se državljani znajdemo v informacijskih mehurčkih, kjer slišimo le stališča, ki jih narekuje vladajoča politika.

Pluralizem mnenj in raznolikost novinarskih pristopov sta ključna za bogato in zdravo demokratično razpravo, ko se izgubita, demokracija trpi, saj se osiromaši javna razprava, politične odločitve postanejo manj preverljive in vladajoči politični pol lahko deluje brez ustreznega nadzora.

Posledice omejevanja

Kakšne so posledice za demokracijo, ko se omejuje svoboda medijev in ogroža neodvisnost novinarstva? Vsekakor izguba javnega zaupanja, poveča se polarizacija, omejuje demokratična participacija in pa ena od ključnih elementov oslabljen nadzor nad oblastjo.

Nekaj primerov držav, ki so se poslužile tovrstnih dejanj oziroma pristop k »ugrabitvi medijev«:

V Sovjetski zvezi so bila vsa medijska podjetja pod nadzorom komunistične partije. Televizija, tisk, in radijske postaje so bile orodje za širjenje komunistične propagande in omejevanje svobode medijev. Posledice so bile omejevanje kritičnega poročanja, zatiranje opozicije in pomanjkanje neodvisnih medijskih virov. Prav tako sedanja Rusija uvaja enako prakso, vendar malo težje saj je nekaj medijskih hiš depolitiziranih in so bile v začetku invazije Rusije na Ukrajino ustrahovane in posledično je bilo oddajanje prekinjeno.

Kitajska ima dolgo zgodovino nadzora nad mediji pod komunistično partijo. Državna televizija CCTV in druge medijske hiše so podvržene strogemu nadzoru. Posledice vključujejo omejevanje svobode izražanja, cenzuro in propagando v prid partije.

V Kubi je vpliv komunistične partije na medije dolgo prisoten. Državna televizija in tisk služijo kot glasilo vladajoče stranke, kar omejuje pluralizem mnenj. Posledice so omejevanje svobode medijev in omejevanje dostopa do neodvisnih informacij.

Venezuelska vlada na čelu z Nicolasom Maduro je izvajala pritisk na nacionalne medije, da bi omejila kritiko svojega režima. Posledice so bile omejitev svobode medijev, aretacije novinarjev in izguba pluralizma v poročanju.

Temelji za prihodnost družbe

Svoboda medijev in neodvisnost novinarstva sta kot temeljna kamna demokracije nadvse pomembna, saj omogočata transparentnost, odgovornost oblasti ter raznolikost mnenj in informacij. To ne velja le za Slovenijo, ampak za vsak kotiček sveta, kjer si prizadevamo za ohranjanje in krepitev demokratičnih vrednot. Odgovornost za zaščito teh neprecenljivih vrednot nosimo vsi – državljani, medijske organizacije in demokratične institucije, le s skupnimi prizadevanji lahko ohranimo demokratično družbo, kjer se slišijo različna mnenja in kjer je oblast odgovorna državljanom. Ne smemo pozabiti, da so svoboda medijev in neodvisnost novinarstva temelji, na katerih stoji naša demokracija, zato je varovanje teh vrednot neprecenljivega pomena za prihodnost naših družb.

»Neodvisni mediji so steber svobodne družbe. Njihova depolitizacija ohranja vrednote novinarstva, ki niso podrejene političnim interesom, ampak služijo javnosti z iskanjem resnice.«  Christiane Amanpour

Avtor: Andrej Vastl