V Slovenski demokratski stranki (SDS) so danes vložili podpise za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o spremembi Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki zamika uveljavitev zakona za leto dni in več. Na novinarski konferenci je problematiko predstavil Zvone Černač, minister za kohezijsko politiko in razvoj v prejšnji Janševi vladi.
Poudaril je, da je bil 9. decembra 2021 po dolgih letih končno sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi. Prejšnje vlade so predloge zgolj prelagale, plačevale številne drage študije, bilo je več kot 100 različic zakona. V KUL so sprejemu zakona lani nasprotovali, zdaj se jim je pridružilo še Golobovo Gibanje Slovenija.
Zakon, kot ga je sprejela Janševa vlada, prinaša celovito ureditev skrbi za starejše in tiste, ki potrebujejo pomoč drugih, in sicer tako v oblikah institucionalnega varstva, kot na domu. Zagotavlja enakopraven pristop vsem pri zagotavljanju storitev oskrbe in omogoča varno starost.
Slovenija je bila namreč ena od držav, za katere so evropske institucije vrsto let ugotavljale, da tega področja nima primerno urejenega. To je bil tudi eden od razlogov, da sprejem tega zakona predstavlja enega od mejnikov v Načrtu za okrevanje in odpornost.
Uveljavitev mejnikov pa je pogoj za dostopanje do nepovratnih evropskih sredstev iz evropskega Sklada za okrevanje v višini 1,5 milijarde evrov.
Zaradi pomanjkanja celovitih rešitev so praktično vse občine v preteklosti sprejele ukrepe, ki vsaj deloma rešujejo primanjkljaj na tem področju, predvsem za tiste, ki potrebujejo pomoč na domu.
Iz nepovratnih evropskih sredstev, ki so bila Sloveniji dodeljena julija 2020 v okviru mehanizma React-EU, so za 18 domov za starejše v desetih regijah države namenili preko 90 milijonov evrov sredstev. Številka pomeni približno 1100 postelj z normalnim standardom. Dodatno je bilo v letih 2020 in 2021 preko dveh razpisov zagotovljenih preko 2300 postelj v domovih za starejše pri koncesionarjih. Večina teh kapacitet je v gradnji in naj bi bile zaključene do konca prihodnjega leta oziroma do leta 2025.
Nadgradnjo oz. dopolnitev vseh teh aktivnosti pa predstavlja Zakon o dolgotrajni oskrbi.
Prejšnja vlada je odločila, da se zakon prične uporabljati postopoma, saj gre za zelo kompleksno področje. V enem delu je bila uporaba predvidena s 1. 1. 2023, v drugem pa s 1. 7. 2024. Ocenili so, da je prehodno obdobje dovolj dolgo za pripravo vsega, kar je potrebno za celovito uveljavitev zakona.
Namesto, da bi zdaj, če se že ne strinjajo z obstoječim zakonom oz. jih kaj moti v njem, v Golobovi koaliciji predlagali kakšno spremembo zakona, zdaj zamikajo rok uveljavitve zakona za leto dni.
Namera Golobovih: Zakona nikoli ne bo!
Ta zamik začetka uveljavitve zakona pomeni, da tega nikoli ne bo. Ohranili so ga v veljavi samo zato, ker je ta zakon eden od mejnikov v Načrtu za okrevanje in odpornost, kar pomeni, da bi njegova odprava pod vprašaj postavila pridobivanje sredstev iz evropskega Sklada za okrevanje. Če ne bi bilo tega, bi zakon v celoti zavrgli, je pojasnil Černač.
Opozoril je, da Golobova vlada nima resnega namena z uveljavitvijo zakona in bo čez leto dni ponovno prišla s predlogom za podaljšanje njegove uveljavitve.
Zavlačevanje Golobovih tako prinašajo škodljive posledice predvsem za starejše, to pa se lahko zavrne samo na referendumu.
Zbrani podpisi in referendum
Zato so danes v SDS, na pobudo ljudi, predvsem starejših in ob njihovi podpori vložili 4595 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Predlagajo, da se novela Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki zamika uveljavitev zakona za leto dni, ZAVRNE.
Pričakujejo, da bo zbiranje 40.000 podpisov odrejeno v istem roku, kot za ostala dva referenduma (o vladi in RTV), to je med 1. 9. 2022 in 5. 10. 2022.
Hkrati pričakujejo racionalno in gospodarno ravnanje oblasti pri razpisu referendumov, za katere bodo zbrani potrebni podpisi istočasno z enimi od volitev, kjer se bomo do konca leta dvakrat, verjetno pa celo trikrat podali na volišča.
V kolikor bodo podpisi zbrani, bo referendum v drugi polovici novembra ali decembra.
Ne glede na izid pa je naloga vlade, predvsem pristojnega ministrstva (pod vodstvom Luke Mesca), da do takrat pripravi vse potrebno za uveljavitev zakona s 1. 1. 2023, kajti v primeru zavrnitve, v kar ne dvomijo, v mesecu dni tega ne bo mogoče storiti, še poudarja Černač.
M. D.
