Roki v sodnih, prekrškovnih in upravnih zadevah ne tečejo

(vir: pixabay.com)

Začenja veljati zakon, ki za čas epidemije novega koronavirusa prekinja tek rokov v sodnih, prekrškovnih in upravnih postopkih, razen v nujnih zadevah.

Vlada je zakon sprejela zato, da stranke in organi, ki vodijo različne postopke, zaradi omejenega gibanja in poslovanja ne bi zamudili rokov.

Delno gre za podobno ureditev, kot jo poznamo v času sodnih počitnic, le da je tam rok določen (od 15. julija do 15. avgusta vsako leto), tu pa bo čas veljal do sklepa vlade, da so prenehali veljati posebni ukrepi.

Med nujne zadeve na sodiščih se med drugim šteje preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost, izvršilne zadeve v zvezi z vzgojo in varstvom otrok ter preživninskimi obveznostmi in nepravdne zadeve o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah.

Procesni in zastaralni roki v tem času ne tečejo, razen v nujnih zadevah. Če je bilo sodno pisanje v zadevi, ki ni nujna, stranki vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi.

Roki ne tečejo niti v upravnih zadevah. Tudi ti bodo začeli znova teči, ko bodo prenehali razlogi za posebne ukrepe, kar mora s posebnim sklepom ugotoviti vlada.

V nujnih upravnih zadevah pa roki tečejo. Če so bile odločbe, sklepi in drugi dokumenti vročeni pred nastopom posebnih ukrepov, bodo zavezanci dobili posebno obvestilo, da roki niso prekinjeni. Kjer roki ne tečejo, obvestila ne bo, so za STA pojasnili na ministrstvu za javno upravo.

V času posebnih razmer upravni organi razen v nujnih primerih dokumentov ne bodo osebno vročali, pač pa bodo vročitve opravili po prenehanju ukrepov.

Če je bila pošiljka poslana še pred uvedbo epidemije, pa ni bila prevzeta, se bo štelo, da roki začnejo teči po prenehanju posebnih ukrepov.

Upravni organi sicer kljub epidemiji poslujejo, a v omejenem obsegu.

Zakon za potrebe možnega ukrepanja zaradi koronavirusa posega tudi v delo zaporov. Med drugim določa, da se že začete postopke v zvezi s pozivom obsojenca na prestajanja zaporne kazni prekine, novih postopkov pa se ne začne.

Direktor zapora pa bo lahko, če bo to potrebno zaradi preprečitve širjenja epidemije, zaporniku za en mesec prekinil prestajanje zaporne kazni, če za to ne bo varnostnih zadržkov.

Prav tako bo lahko zapornika predčasno odpustil iz zapora, če bo ta največ šest mesecev pred iztekom kazni in če bo izpolnjeval pogoje, ki veljajo za pogojni izpust.

C. R.