Na Pristavi pri Stični je danes potekala slovesnost ob 30. obletnici sprejetja Direktive za ravnanje Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) v primeru agresije JLA na Slovenijo. Slovesnost je pripravilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (Združenje VSO), slavnosti govornik je bil predsednik vlade Janez Janša, ki se je slovesnosti udeležil skupaj s soprogo Urško Bačovnik Janša.
Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca, Tone Krkovič, nekateri ministri osamosvojitvene vlade in drugi vidni predstavniki tedanje politike.
Predsednik Združenja VSO in zdajšnji notranji minister Aleš Hojs je v krajšem nagovoru izpostavil, da tisti, ki so se pred 30 leti zbrali na tem mestu, niso razmišljali o tem, kaj bodo pozneje postali. Vsi so razmišljali le o tem, kaj je treba narediti, da ustrezno zavarujemo naslednje korake osamosvojitve, je dejal.
Zbrane je pozdravil tudi župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, ki je izrazil upanje, da tudi takšni dogodki pripomorejo k širšemu zavedanju pomena dogodkov, ki so pripeljali do osamosvojitve države.
Na Pristavi nad Stično so akterji vzpostavitve Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) Janez Janša, Igor Bavčar, Tone Krkovič, Jože Kolenc in Vinko Beznik na sestanku 7. septembra 1990 sprejeli prvi tajni načrt bojne uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA.
V Združenju VSO so poudarili, da so ključni akterji nastanka takratnega obrambno-varnostnega sistema prav na tem mestu sprejeli in formalizirali strateške dokumente, ki so bili temeljna podlaga za zaključno fazo organiziranja simbioze vojaško-policijske organizacije (MSNZ), na kateri je ob agresiji JLA na komaj samostojno Slovenijo temeljil učinkovit in uspešen oboroženi odpor.
V teh dokumentih je bila JLA prvič jasno opredeljena kot morebitni agresor oziroma ključna nevarnost za slovensko osamosvojitev.
Predsednik vlade Janez Janša pa je v nagovoru izpostavil nekatere pomembne izkušnje iz tistega časa, ki so pomembne tudi za sedanjost. Pri tem je poudaril pomen sodelovanja in medsebojnega zaupanja med ljudmi različnih političnih prepričanj in tudi zavedanje, da si moramo v kritičnih trenutkih znati pomagati sami. “Kljub temu, da smo vedeli, da smo pravzaprav sami takrat, da bo v primeru slovenske osamosvojitve težko pričakovati kakršnokoli pomoč od zunaj, pa tudi znotraj Jugoslavije, ne glede na to, da so se tudi nekatere druge republike Jugoslavije pripravljale na osamosvojitev, smo hkrati vedeli, da je ta korak treba narediti,” je dejal premier in potegnil vzporednico z dogajanjem v času koronavirusa spomladi.
Tudi takrat so se države namreč lahko zanesle zgolj same nase. Po njegovih besedah se je takrat razbila iluzija o tem, da nam bodo v kritičnih trenutkih pomagali drugi. “Zelo pomembno je graditi prijateljstvo v ugodnem okolju okoli sebe, delati za to, da se bodo konflikti znotraj tega okolja reševali na najbolj možen prijateljski in miren način, se zavedati tega, kaj smo, kje smo, kakšna je naša teža, hkrati pa tudi vedeti, da ko gre zares, ko se zgodi res nekaj kritičnega, si moraš najprej znati pomagati sam in moraš to biti tudi sposoben narediti,” je poudaril premier Janša.
Opozoril je tudi, da je za reševanje težav potrebno stvari poimenovati s pravim imenom, pri tem pa izpostavil, da je 7. 9. 1990 v uradnem dokumentu nastajajoče slovenske države JLA bila prvič zapisana kot potencialni agresor ter da so bile njihove enote pri nas takrat vrisane v karte kot točka potencialnih nevarnosti.
Celoten govor predsednika vlade je dostopen tukaj
Foto: Twitter (Združenje VSO) in Kabinet predsednika vlade RS
C. R.
