Poslanec Jože Tanko: “Takšne seje pa še ne!”

Kaj se je dogajalo na seji odbora za pravosodje, ki v javnosti močno odmeva?

Vir: Zajem zaslona

V četrtek, 5. 12. 2024, je v Državnem zboru RS potekala 33. redna seja Odbora za pravosodje. Na predlog predsednice odbora Lene Grgurovič (Gibanje Svoboda) so prisotni obravnavali točko: “Problematika napadov na sodstvo in diskreditacij sodne veje oblasti ter odgovornost politike do spoštovanja sodne veje oblasti in varovanja ugleda pravne države.”

Morda vas zanima tudi to: “Če ne bi bila tema še kako resna … 

V začetku seje odbora je bil prisoten tudi predsednik Vrhovnega sodišča RS dr. Miodrag Đorđević, zato je poslanca Žana Mahniča zanimalo, če je poskrbljeno za varnost na seji. Za vprašanje si je že takoj prislužil opomin.

Predsednik vrhovnega sodišča na seji ni zdržal dolgo. Po svojem uvodnem nagovoru je namreč sejo zapustil in pokazal svoj odnos do izvoljenih predstavnikov ljudstva, v imenu katerega sodniki sodijo. Na nesprejemljivost poteze predsednika vrhovnega sodišča je opozoril poslanec Andrej Hoivik, ki je v postopkovnem predlogu navedel tudi dejstvo, da je bil termin seje prilagojen prav dr. Đorđeviću.

Posnetek: https://x.com/i/status/1864690031887011994

Predsednik SDS Janez Janša se je na svoje začetku razprave zahvalil pobudnikom seje, saj so tudi v PS SDS razmišljali, da bi vložili tak predlog za sklic seje, a običajno, kadar ga vložimo oni, predsedniki delovnih teles iz koalicije potem takšne seje ne skličejo. V nadaljevanju je ponovil besede predsednika vrhovnega sodišča, da so šle stvari predaleč: “Prvi dokaz za to, da so šle predaleč, je že uporaba besedišča tako v predlogu za to sejo, kot tudi v praktično o vseh nastopih, ki smo jih slišali doslej.” Ponovil je besede enega izmed grških filozofov, ki je dejal: “Povejte mi, koga se ne sme kritizirati in vam pokažem diktatorja”. Glede besedišča koalicije je izpostavil, da čim se uporablja besedo napad za kritiko neke institucije, ki celo pravi, da sodi v imenu ljudstva, v sodne dvorane pa spušča le po dva ali pa po tri predstavnike ljudstva, prepoveduje snemanje senatov, se pravi tistih, ki sodijo v imenu ljudstva, bog ne daj, da bi lahko javnost tudi kakšno sodno obravnavo v celoti poslušala, potem so šle stvari res predaleč.

Janez Janša je v svoji razpravi opozoril tudi na dvojna merila koalicije: “Naenkrat tukaj poslušamo, kakšen problem je ulica. Glejte, ko se je na teh ulicah grozilo s smrtjo sto tisočim, ulica ni bila problem, če je bila kakšna kazen izročena, je bila celo vrnjena. Takrat ulica, gospa Bergant, ni bila problem, nismo vas slišali, da bi to kritizirali. Na tem protestu v Celju nihče ni grozil z smrtjo. Jaz sem tam res govoril in sem izrecno rekel, da mi ne bomo blokirali obvoznic, ne bomo obešali lutk, ne bomo grozili s smrtjo in obsojamo vsako nasilje.”

Odbor za pravosodje bi moral vsaj dvakrat letno razpravljati o tem, koliko sodnikov na prebivalcev imamo v Sloveniji, smo evropski rekorder ali pa vice prvak, koliko imamo sodnih zaostankov, kjer smo tudi prvak ali pa v samem vrhu, in koliko je pritožb iz Slovenije na Evropsko sodišče za človekovo pravice, kjer smo tudi prvak.

Na koncu uvodne razprave je predsednik SDS podal še nekaj konkretnih primerov, kjer je pravosodje zatajilo. Med drugim je omenil, da so slovenski davkoplačevalci dvakrat v zgodovini samostojne države sanirali bančni sistem, pri čemer je izpuhtelo 6 milijard evrov. Ob tem je Janša opozoril, da nihče, ki je sodeloval pri tem oškodovanju davkoplačevalskih sredstev, ni bil kaznovan: “Pokažite mi nekoga, ki je bil za to resno kaznovan.”  

Poslanec Žan Mahnič je v razpravi izpostavil, da pri komentiranju odprtih sodnih postopkov obstajajo dvojna merila, saj sodniki postopke komentirajo kar v oddajah, medtem ko koalicija govori, da poslanci tega ne smejo početi. Poudaril je tudi, da ne v Ustavi, ne v zakonu, ne v Poslovniku Državnega zbora, nikjer ne piše, da je prepovedano izdajati mnenja o sodbah in sodnih postopkih.

Mahnič je tudi na primeru KPK pokazal, kako delujejo koalicijska dvojna merila: “Dva mandata nazaj sem tukaj poslušal, kako se KPK ne sme kritizirati. Včeraj so bile lepe izjave predsednika vlade na račun KPK. Se pravi, ko gre za vašega predsednika, so seveda kritike na inštitucije dovoljene, ko pa mi izpostavljamo problematiko sodstva, pa je to neupravičeno.”

Poslanec Andrej Hoivik je v svoji razpravi spomnil na izjavo nekdanjega vrhovnega sodnika Branka Masleše, v kateri je jasno povedal, da je potrebno Janeza Janšo “sfu**ti“. Kasneje je omenil tudi direkten pritisk predsednice Državnega zbora RS Urške Klakočar Zupančič na ustavnega sodnika ddr. Klemna Jakliča. Za vsako izmed izjav si je prislužil opomin s strani predsednice odbora Lene Grgurovič, ki se ni znala kontrolirati in je redno prekinjala razprave ter mimo poslovnika DZ delila opomine. Več si lahko ogledate v spodnjih dveh posnetkih:

Tudi poslanec Andrej Poglajen si je s svojo razpravo, v kateri je nastavil ogledalo politično motiviranemu krivosodju, prislužil dva opomina, kasneje pa mu je predsednica odbora Lena Grgurovič odvzela besedo. Zmotile so jo namreč besede predsednika vlade dr. Roberta Goloba, ki je postopek na KPK označil za farso, dodal pa je tudi, da ne verjame več v Policijo.

V nadaljevanju seje Odbora za pravosodje je predsednik SDS ponovno opozoril na dvojna merila koalicije, ki je komentiranje sodb in sodstva na splošno označila za pritiske na pravosodni sistem, po drugi strani pa problematizirala zadevo Patria, ki je zgrmela na Ustavnem sodišču s soglasno odločitvijo, ki so jo koalicijski poslanci kritizirali: “Govorite o spoštovanju sodstva, ste pa globoko omaloževali Ustavno sodišče o tej konkretni zadevi javno tudi na tej seji. Se pravi dvojna merila.” Ob omembi preteklosti Darka Muženiča pa je predsedujoča še enkrat več pokazala, kako si predstavlja demokracijo in je poslancu odvzela besedo.

S kršitvami poslovnika je Lena Grgurovič nadaljevala tudi ob razpravi poslanca Zvoneta Černača, saj mu je med njegovo razpravo o stranpoteh in zdrsih slovenskega krivosodja podelila dva opomina, na koncu pa tudi odvzela besedo.

Predsedujoča je kasneje dala na glasovanje sklep, da se opozicijskem poslancu Zvonetu Černaču odvzame besedo. Sklep so podprli v koaliciji, poslanec Andrej Hoivik pa je ob tem povedal: “Danes ste pokazali pravo Svobodo. Da ste dali na glasovanje, da se vzame kolegu Černaču besedo, ker je citiral stvari na podlagi vašega sklica seje, kjer ste omenjali Patrio, gospoda Janšo itd. Res sramotno. Predlagam, da sami sebi izrečete opomin.”

Image

Poslanec Jože Tanko je omenil podcenjujoč odnos nekaterih institucij do Državnega zbora RS: “Več ali manj večina tistih, na katere se je nanašala ta vaša zahteva za obravnavo pritiskov na sodstvo, je odšla. Vsi, razen vlade, ki je tu neke vrste stranski udeleženec. Šel je sodni svet, šli so tožilci, šel je predsednik Vrhovnega sodišča RS. Toliko o tem, koliko jim je do tega, da se ta tema obravnava.” Tudi Tanko je izpostavil dvojna merila koalicije in spomnil na primer, ko se je grozilo zdravnikom in so le te želeli neko dodatno zaščito. Takrat se jim je del politike posmehoval in so jih gladko zavrnili. Pa se srečujejo s podobnimi grožnjami kot ta hip sodniki. Zdravniška zbornica je predlagala zakon za določene kazni, če bi prišlo do groženj ali napadov zdravnikov, a je bil v Državnem zboru zavrnjen, s posmehovanjem večinskega dela politike, vključno s predsednico DZ. Seveda je tudi poslanec Tanko za svojo razpravo prejel dva opomina.

Ob koncu seje je na neprimerno vodenje opozoril tudi poslanec Jožef Lenart: “Leni Grgurevič po milo rečeno nenormalno avtoritarnem vodenju odbora za pravosodje: Lepo prosim, da v nadaljevanju naše seje izgledajo kot seje državnega zbora v demokratični Republiki Sloveniji, v naši demokraciji, ne pa kot partijske seje v bivšem enopartijskem sistemu.”

Koalicijski glasovalni stroj je na koncu izglasoval dva koalicijska sklepa, ki pa niti z besedo ne omenjata nepravilnosti v slovenskem pravosodju.

Prepis (magnetogram) seje, kolikor ga je pač javno objavljenega, je dostopen na povezavi: Evidenca

Nekaj statističnih podatkov si lahko ogledajte tukaj: 

Vir 

A. L.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA