Občina Novo mesto razkrila podatke o Romih

macedoni
Fotografija je simbolična. (vir: RIC Novo mesto, arhiv)

Novomeška enota zavoda za zaposlovanje nima podatkov, koliko brezposelnih Romov je vpisanih na njihove sezname. Evidenc ne vodijo ločeno. Novomeška občina navaja, da se Romi trenutno zaposlujejo le v okviru javnih del, v petih letih jih je bilo skupno vključenih le 39, od tega se je zaposlil le en Rom.

Osnovno šolo je v petih letih končalo le 28 romskih otrok (od 439 vpisanih v 1. razred). Prebivališče v novomeški občini ima prijavljenih okoli 500 Romov, 94 črnih gradenj pa ima že izvršljive odločbe za rušitev.

Novomeška občina je objavila podatke  o Romih, njihovem šolanju, zaposlovanju in prebivališčih v obdobju zadnjih petih let oz. v obdobju 2017 do 2021. Navajajo, da se aktivno vključujejo in si prizadevajo za reševanje romske problematike na vseh področjih.

Vendar pa je potrebna pri tem tudi pomoč države, stvari je treba reševati sistemsko.

Spomnimo, da je pred kratkim 11 občin jugovzhodne Slovenije z izrazito z izrazito romsko problematiko vložilo pobudo v državni zbor za začetek zbiranja 5000 podpisov volivcev. Predlagajo spremembe petih petih zakonov, namenjenih reševanju romskih vprašanj.

Spremembe petih zakonov so bile pripravljene že v prejšnjem mandatu (Janševe) vlade, ko je delovala tudi posebna vladna komisija pod vodstvom dr. Antona Olaja. Zaradi volitev zakoni nato v državnem zboru niso bili sprejeti, nova koalicija pod vodstvom Roberta Goloba pa spremembam ni naklonjena. Zavračajo tudi vse predloge opozicijske SDS in dolenjske poslanke Anje Bah Žibert. Zato so se občine, na pobudo novomeške, odločile za zbiranje podpisov za vložitev zakonov. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič doslej začetka zbiranja podpisov še ni določila.

Stanje se poslabšuje – ključna sprememba zakonodaje

Novomeška občina pa ugotavlja, da se  stanje na tem področju poslabšuje, zato je ključna rešitev v spremembah zakonodaje (zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, zakona o socialnovarstvenih prejemkih, zakona o urejanju trga dela, zakona o varstvu javnega reda in miru ter zakona o voznikih).

Zavod podatkov o številu brezposelnih Romov ne vodi 

Novomeški mestni svetnik Silvo Mesojedec je na občinsko vodstvo naslovil svetniško vprašanje o Romih (njihovem zaposlovanju, končanju šole itd.). Iz odgovora občine je razvidno, da območni zavod za zaposlovanje podatkov o nezaposlenih ne vodi ločene evidence glede na narodnostno ali etnično pripadnost. Kot razlog na zavodu navajajo, da se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo z nekaterimi značilnostmi romske etnije, kot so kraj bivanja, značilni priimki, stil življenja, govorica ipd.). Zato lahko razpolagajo le s podatki, ki se nanašajo na Rome s stalnimi prebivališčem v občini.

Občina: Romi se večinoma zaposlujejo le v okviru javnih del

Občina je navedla, da se danes Romi v novomeški občini večinoma zaposlujejo le v okviru javnih del, in sicer v osnovnih šolah in javnih zavodov. V te programe je bilo v letih od 2017 do 2021 vključenih le 39 Romov, od tega 13 v programe novomeških osnovnih šol, od tega se je po končanem programu zaposlil le en.

Romi so bili vključeni v program javnih del v naslednjih novomeških osnovnih šolah: Grm, Šmihel, Bršljin, Center, Dragotina Ketteja. Šest jih je bilo vključenih v program pomoč pri učenju in druga pomoč otrokom, 7 pa v pomoč Romom pri socializaciji (Šmihel in Bršljin). Po končanem programu javnih del se je zaposlil Rom, ki je pomagal v OŠ Bršljin, in sicer na delovno mesto gospodinjec II.

V ostalih javnih zavodih (občina, RIC, DRPD – Društvo za razvijanje prostovoljnega dela) je bilo v program javnih del vključenih 26 Romov, vsi v programu Pomoč Romom pri socializaciji. Noben od teh se po končanem programu ni zaposlil.

Osnovno šolo v petih letih končalo le 28 romskih otrok

V obdobju 2017 do 2021 je bilo v prvi razred osnovne šole vpisanih 439 Romov, osnovno šolo (9. razred) je končalo le 28 romskih učencev ali 6,37 % vseh.

Prijavljena prebivališča: Nekaj več kot 500 jih je

Trenutno je na naslovu Brezje 12 (Žabjak) prijavljenih cca 343 stanovalcev, na naslovu Seidlova ulica 1 cca 24, na Poganjški ulici 11 cca 55 in na CSD cca 80 Romov.

Na občini navajajo, da je ključen razlog neurejeno lastništvo in posledično neurejene hišne številke. Najbolj pereč problem pa je trenutno v naselju Žabjak, kjer ni nobene hišne številke, in je zato večina prebivalcev naselja prijavljenih na naslovu Brezje 12, Resslova ulica 7b in Seidlova ulica 1, Novo mesto.

Črne gradnje: 94 izvršljivih odločb

Po podatkih gradbenega inšpektorja Marka Emeršiča so podatki o črnih gradnjah, nad katerimi so izdane izvršljive odločbe, naslednji:

Brezje/Žabjak: 70 objektov
Šmihel:           15 objektov
Stranska vas:    8 objektov
Otočec:             1 objekt
Poganci in Gotna Vas: 0

Občina navaja, da skušajo stanje črnih gradenj zajeziti z rednimi terenskimi nadzorom, vsaj enkrat tedensko, s sodelovanjem z gradbeno inšpekcijo, z namenom pridobitve ustrezne dokumentacije za legalizacijo, ki bi ji sledil priklop na javno infrastrukturo.

Vir: novomesto.si in drugo

M. D.