Novo mesto: Študij na Visoki šoli za upravljanje podeželja Grm ne sme biti plačljiv

Visoka šola za upravljanje podeželja GRM Novo mesto je edina izobraževalna institucija v Sloveniji, ki izobražuje znanja željne generacije v smeri upravljanja podeželja. Študenti morajo študij plačevati.

Visoka šola za upravljanje podeželja Grm, ki deluje na Sevnem, nima sistemsko urejenega financiranja, zato izvajajo le izredni študij. To pomeni, da morajo študentje plačevati šolnino, kar je za njih velik zalogaj. Poslanca Tomaž Lisec in Anja Bah Žibert sta zato v parlamentarni postopek vložila predlog, po katerem bi v šoli izvajali reden pouk in tako mladini omogočili neplačljiv študij, kar bi bila velika pridobitev za celotno regijo.

Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto je trenutno edina izobraževalna ustanova v Sloveniji, kjer izvajajo aktivnosti po akreditiranem visokošolskem strokovnem študijskem programu Upravljanje podeželja. Ustanovitelja šole sta Mestna občina Novo mesto in zavod Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma. Ustanovljena je bila 7. decembra 2012, študijski proces poteka od leta 2014/2015 dalje. Trenutno je na šoli 30 študentov, prvih 12 diplomantov pa je že uspešno zaključilo študij.

Ob vsem tem šola trenutno nima sistemsko urejenega financiranja, zato izvajajo le izredni študij, za katerega morajo študentje plačevati šolnino.

Študentje težko plačujejo šolnine

Vendar pa ekonomske razmere v slovenskem kmetijstvu niso rožnate. Ker je program Upravljanje podeželja vezan predvsem na populacijo iz podeželja, na šoli ugotavljajo, da zaradi težkih ekonomskih razmer v slovenskem kmetijstvu študentje težko plačujejo šolnine, zaradi enakih težav v kmetijskem sektorju pa ni niti potencialnih podjetij, ki bi lahko plačevala šolnine za študente. Navajajo, da mladina iz podeželskega okolja, ki se izobražuje za bodoče prevzemnike kmetij, pogosto ne gre na študij v programe niti z brezplačnim študijem, saj to za njih pomeni odhod iz kmetijskega gospodarstva, kar pa je zaradi dela na domačem kmetijskem gospodarstvu pogosto nemogoče.

Zato sta poslanka in poslanec Slovenske demokratske stranke, Tomaž Lisec in Anja Bah Žibert, že pred časom v parlamentarni postopek vložila predlog Odloka o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto, s sedežem Sevno 13, Novo mesto.

V obrazložitvi sta napisala, da je razlogov za ureditev brezplačnega študija na Visoki šoli za upravljanje podeželja Grm več, najpomembnejša pa sta dva: geografski in programski.

Vsak sedmi v regiji živi pod pragom revščine

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v Jugovzhodni Sloveniji živi preko 142 tisoč prebivalcev, kar je 7 odstotkov slovenskega prebivalstva. Gostota poselitve je nizka, na kvadratnem kilometru živi le okoli 53 prebivalcev. V regiji študira največ študentov na 1.000 prebivalcev med vsemi regijami, in sicer kar 43. Kar dve tretjini študentov študira v Ljubljani in če k temu prištejemo še študente, ki gredo na študij na Univerzo v Mariboru, lahko ugotovimo, da večina študentov študira izven regije. Nadalje je bilo v letu 2015 je v Jugovzhodni Sloveniji okoli 15,7 odstotka oseb pod pragom revščine, to pomeni približno vsak sedmi prebivalec.

JV Slovenija kmetijsko območje z veliko razdrobljenostjo in majhnimi kmetijami

V regiji je sicer v uporabi okoli 50 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, kar je dobra desetina vseh v državi. Na splošno pa velja, da je Jugovzhodna Slovenija kmetijsko območje z veliko razdrobljenostjo in majhnimi kmetijami. Povprečna velikost kmetijskih gospodarstev je 6,0 ha (slovensko povprečje 6,8 ha). V regiji je okoli 8.000 kmetijskih gospodarstev, hkrati pa imamo tudi največ občin z ekonomsko slabimi kmetijami in s povprečnim standardnim prihodkom na kmetijsko gospodarstvo med 4.000 in 7.999 evrov letno (povprečje cele države je 12.259 evrov). Za regijo je značilno nadpovprečno zaraščanje kmetijskih zemljišč, saj je leta 2010 zaraščalo več kot 15 % kmetijskih zemljišč v uporabi (na četrtem mestu med vsemi regijami). Največ kmetijskih zemljišč je bilo trajnih travnikov in pašnikov (okoli 70 %), okoli 2 % je bilo trajnih nasadov, ostalo pa so bile njivske površine.

Neustrezna struktura nosilcev kmetijskih gospodarstev

Popis kmetijstva v letu 2014 je pokazal alarmantno dejstvo o neustrezni izobrazbeni in starostni strukturi nosilcev kmetijskih gospodarstev. V letu 2010 je kar 64 % gospodarjev družinskih kmetij imelo zgolj praktične izkušnje s področja kmetijstva (torej brez formalne kmetijske izobrazbe), le 27 % je imelo opravljene tečaje iz kmetijstva, 5 % poklicno izobrazbo, 3 % srednjo strokovno izobrazbo in 1 % vsaj višješolsko izobrazbo. Gospodarji brez formalno pridobljene kmetijske izobrazbe so opravili skoraj 60 % vsega dela na družinskih kmetijah. Prav tako je za razvoj podeželja pomembno dejstvo, da so gospodarji kmetijskih gospodarstev praviloma starejše osebe, saj je starostna struktura le teh v starostni piramidi izrazito pomaknjena višje.

Poslanka Anja Bah Žibert
Poslanec Tomaž Lisec

Študijski programi na Grmu

Vrnimo se k študiju na šoli na Grmu. Študijski program prve stopnje je s pestrim naborom strokovnih vsebin usmerjen v razvoj podeželja kot prostora. V pripravi je tudi študijski program druge stopnje, ki je usmerjen v tematske sklope Zadružništvo, Okoljski sistemi, Vinogradništvo in vinarstvo, Vzdrževanje zelenih športnih površin, Komunikacijsko kulturo in Inovativni doživljajski turizem na podeželju, v skladu s potrebami v okolju in svetovnimi smernicami pa se bodo tematski sklopi nadgrajevali in posodabljali.

Šola ima sedež na Grmu Novo mesto – centru biotehnike in turizma, kje se mladi izobražujejo na Kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji, Srednji šoli za gostinstvo in turizem ter na Višji strokovni šoli v različnih programih. Razvit je tudi močan poligon praktičnih usposabljanj na Medpodjetniškem izobraževalnem centru, Gostišču na trgu, v Hiši Kulinarike in turizma, Učilni okusov in Mednarodni akademiji za inovativni turizem. Tako je študentom na Grmu Novo mesto zagotovljena vertikalna struktura izobraževanja in možen prehod tudi na Visoko šolo Grm, ki ima odlične predavatelje iz posameznih tematskih strokovnih področij in zagotovljeno možnost poligona praktičnih vsebin. Glede na to, da je regija podhranjena z znanjem iz strokovnih področij upravljanja podeželja, lahko Visoka šola Grm razvije inkubator, ki se bo ukvarjal tudi z znanstveno raziskovalnim delom upravljanja in razvoja podeželja.

Predlog odloka za ustanovitev visoke šole predvideva prerazporeditev sredstev znotraj proračuna Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v višini 50.000 evrov v letu 2018 in 150.000 evrov v letu 2019. To pomeni, da ne gre za velik finančni zalogaj, ki ga ministrstvo ne bi zmoglo prerazporediti.

J. M.