Najverjetnejši razlogi za Šarčev odstop: Konec igračkanja z vzvodi politične moči

(vir: arhiv MD)

Tokratni predvolilni novi obraz akterjev iz ozadja, Marjan Šarec, je z mesta predsednika vlade odstopil 27. januarja 2020, po manj kot poldrugem letu od imenovanja. V ponedeljek bo tako minilo tri tedne, Šarec se je po odstopu umaknil, udeležil se ni niti zelo pomembnega sestanka voditeljev Evropske unije, kjer so razpravljali o razrezu delitve denarja za posamezne države iz evropskih skladov v prihodnji finančni perspektivi (2021-2027).

Na sestanek ni poslal niti novo imenovane ministrice Angelike Rose Mlinar, pač pa kar enega od svojih državnih sekretarjev. Koliko je Šarec s tem naredil škode Sloveniji, se bo šele izkazalo, zdajšnje napovedi pa kažejo, da se bo škoda lahko merila v več sto milijonih evrov.

Marjan Šarec neposredno po tem, ko je na novinarski konferenci oznanil svoj odstop.

Po odstopu je za nekaj dni poniknil, v zadnjih dneh pa je spet začel uporabljati svoj komedijantski stil. Napada, tokrat ne samo Slovensko demokratsko stranko (SDS), ki ravno v teh dneh praznuje 31 let obstoja, pač pa tudi svoje koalicijske partnerje.

Tako Šarec danes v intervjuju za enega od njemu naklonjenih medijev (teh je sicer vedno manj) s svojimi novimi šarcizmi razlaga, kako so za njegov odstop v veliki meri krivi kar koalicijski partnerji. To so stranke SD, SMC, DeSUS in SAB. Ob tem spomnimo, da je še sredi januarja razlagal, kako dobro da sodelujejo v koaliciji, na kar je po njegovem odstopu opozoril tudi vodja poslanske skupine SD, Matjaž Han, ko je dejal, da je glede na Šarčeve takratne izjave tudi sam menil, da so bili še “15. januarja the best frendi”, zdaj pa tole.

Kaj je Šarca vodilo k odstopu?

V tistih dneh so nekateri mediji objavili rezultate ankete javnega mnenja, ki so Listi Marjana Šarca (LMŠ) kazale visoko podporo. V enem od tednikov pa so Šarca ravno tiste dni povzdigovali celo v t. i. novega Janeza Drnovška. Vse to mu naj bi stopilo v glavo, želel si je novih (predčasnih) volitev, kjer naj bi glede na lastno fantazijo dobil »najmanj 38 poslanskih sedežev« (zdaj jih ima 13) in s tem dosegel veliko premoč v državnem zboru. Da bi torej povsem nadvladal tudi ostale koalicijske partnerice in jih potisnil v kot.

V preteklih dneh pa se je izkazalo še nekaj drugega. V petek pred ponedeljkovim odstopom se je Marjan Šarec udeležil zaslišanja pred parlamentarno Komisijo za nadzor varnostno-obveščevalnih služb (KNOVS), ki jo vodi Matej Tonin (NSi). Zaslišan je bil zaradi afere Lepa Nataša oziroma  zaposlitve na podlagi vez in poznanstev Šarčeve osebne prijateljice N. H. v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (SOVI).

Igračkanja z vzvodi politične moči je konec

Na komisiji je bil pred tem zaslišan tudi Damir Črnčec, Šarčev velik osebni zaupnik in državni sekretar v njegovem kabinetu. Šarec je po navedbah ministra za zdravje Aleša Šabedra za Črnčeca dejal, da »sta eno«.

Komisija (KNOVS) pa je nato zaradi notranjega upora dela kriminalistov in zaposlenih znotraj Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) od teh prejela zakonite prisluhe zoper Črnčeca. Ko je na podlagi teh Matej Tonin Črnčecu nato postavljal obremenilna vprašanja, je ta po navedbah portala Pozareport.si in tudi Nova24tv.si popolnoma prebledel.

“Zavedal se je, da je njegovega igračkanja z vzvodi politične moči konec,” so zapisali.

Prisluhi po navedbah medijev razkrivajo vlogo Črnčeca pri prodaji Mercatorja in dogajanjih v Petrolu. Za njegovo oziroma njuno veliko vlogo v Telekomu pa tudi vemo.

Ob informaciji o prisluhih Črnčecu, s katerim sta kot eno, pa je prebledel tudi Šarec in ni mu preostalo drugega kot da odstopi.

Šarec je bil nato ob odstopu prepričan, da bo s tem dosegel nove predčasne volitve. Tako bi na novo premešal karte in predvsem – prekinil delo, tudi komisije, ki preiskuje njegove lobistične in drugačne povezave. Kot zdaj kaže, se je zmotil.

Proti Šarcu so se že obrnili tudi v večini koalicijskih strank. Zadnje objavljene fotografije poslancev poslanske skupine Šarčeve stranke pa kažejo, da so na dnu tudi njegovi poslanci.

Ob koncu objavimo še tvit, ki ga je objavil Branko Lobnikar, profesor na Fakulteti za varnostne vede, v letih 2008 in 2009 je bil državni sekretar v vladi pod vodstvom SD, bil je tudi podpredsednik stranke Zares. Zapisal je:

J. M.