Največji finančni fiasko samostojne Slovenije se je zgodil, ko je vlado vodila Alenka Bratušek

Alenka Bratušek ni zastonj ponavljala, da "Slovenija ne potrebuje denarja, temveč čas". Pripravila je pravo razprodajo in nastavke za prodajo državnega premoženja. (vir: Zajem zaslona)

Ob 9. uri se bo začela seja parlamentarnega odbora za finance, kje bodo na zahtevo poslanskih skupin SDS, NSi in SMC razpravljali o največjem finančnem fiasku v zgodovini Slovenije, ki si ga je leta 2013 in 2014 z razlastninjenjem več kot 100.000 lastnikov zasebnega kapitala v vrednosti okoli milijarde evrov privoščila vlada pod vodstvom Alenke Bratušek v letih 2013 in 2014.

Kot je danes razvidno, se je tedanja predsednica vlade Alenka Bratušek v času svojega mandata na čelu Slovenije svojih kršitev temeljnih človekovih pravic (odvzem premoženja) popolnoma zavedala.

Leta 2013 je Bratuškova v družbi finančnega ministra Uroša Čuferja ob imenovanju novega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca julija 2013 povedala: “Vsi trije, naša trojka, smo prepričani in odločeni, da bomo svoje težave lahko rešili sami, brez druge in naslednje trojke.”

S tem je potrdila besede, izrečene v intervjuju za ameriško medijsko hišo CNN, ki je odmeval tako doma kot v tujini, in sicer, da “Ne potrebujemo pomoči, potrebujemo le čas.”

Da v Sloveniji ne bomo potrebovali pomoči iz Evropskega sklada za reševanje – ESM in da bančni sistem lahko saniramo sami, je isto kot Alenka Bratušek, javnosti ves čas ponavljal tudi Uroš Čufer.

Te izjave Alenke Bratušek so doma in v tujini zelo odmevale, saj si v tem obdobju za pomoč pri sanaciji bančnega sistema EU zaprosile tudi druge evropske države.

Za namen ugotovitve dejanskega stanja v slovenskih bankah, so se poleti 2013 pričeli izvajati stresni testi bank, na podlagi katerih bi se razjasnilo dejansko kapitalsko stanje bančnega sistema.

Dodajmo, da je bil denar iz Evropskega sklada za reševanje bistveno cenejši od denarja, ki ga je za sanacijo bank nato (še dodatno) na mednarodnih finančnih trgih najemala Bratuškova. Obrestne mere so bile tudi preko 7-odstotne, štirikrat višje od tistih, ki bi jih lahko Slovenija pridobila iz evropskega sklada.

Cena zadolževanja Slovenije, Španije in Italije v letih 2013 in 2014, ko je vlado vodila Alenka Bratušek.

Za to pa je bil pogoj ugotovitev dejanskega kapitalskega stanja bančnega sistema v posamezni državi, kar pa je Bratuškova preprečila. Na hrbtih davkoplačevalcev je reševala tajkune, pa tudi Factor banko in Probanko, ki sta bili v zasebni lasti.

Slovenija se je v letih 2013 in 2014 zadolžila za 10 milijard evrov, za obresti smo plačevali skoraj desetino državnega letnega proračuna, okoli 900 milijonov evrov letno (danes okoli 300 milijonov).

J. M.