Iskalko zaposlitve so v eni od državnih ustanov na razgovoru za službo vprašali tudi, ali ima družino in otroke. Podala je prijavo zagovorniku načela enakosti, ki je ugotovil diskriminacijo.
Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije potrdil, da so kandidatki res zastavili vprašanje o družinskem življenju, ki ga po 28. členu zakona o delovnih razmerjih ni dovoljeno postaviti. Postavljanje takih vprašanj v okviru zaposlitvenih postopkov pomeni diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin starševstva in družinskega stanja.
Prijaviteljica diskriminacije je zagovorniku povedala, da sta ji na razgovoru za službo direktorica ustanove in druga uslužbenka postavili tudi vprašanje o njenem družinskem statusu. Kot je navedla, je z vprašanji, ki jih v zaposlitvenih postopkih ni dovoljeno postavljati, začela direktorica, ki je dejala: “Ali imate družino, otroke? To vpliva na delo, bolniške, odsotnosti.” Kandidatka je odgovorila, da so to nelagodna vprašanja in da ni vajena diskriminatornih vprašanj ter da zmore opravljati delo, za katerega se je prijavila na razpis. Direktorica pa je kljub temu vprašanje ponovila.
V postopku ugotavljanja diskriminacije sta direktorica in uslužbenka, ki sta vodili zaposlitveni razgovor, v bistvenem potrdili navedbe iz prijave diskriminacije.
Zagovornik je v odločbi pojasnil, da je po 28. členu zakona o delovnih razmerjih v zaposlitvenih postopkih izrecno prepovedano zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine oziroma druge podatke, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.
A. V.
