Kriminal: Oškodovanja upnikov, države, nepravilnosti in zlorabe pri združevanju družin in socialnih transferjih

Tokratna novinarska konferenca je potekala na daljavo, kot govorca sta sodelovala (z leve) France Božičnik, vodja Sektorja kriminalistične policije na PU Novo mesto, in Dragan Obolnar, vodja Oddelka za poslovni in javni sektor iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi.

Policija je na današnji novinarski konferenci podrobneje predstavila dlje časa trajajočo kriminalistično preiskavo, v okviru katere so kriminalisti v sodelovanju s policisti policijskih postaj PU Novo mesto ugotovili sistematično izvrševanje kaznivih dejanj oškodovanja upnikov, kršitev temeljnih pravic delavcev, davčnih zatajitev in kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo pravic pri združevanju družin in prejemanju socialnih transferjev.

Pri slednjih predvsem predvsem v gradbeni dejavnosti in v pekarnah, in sicer z območja Novega mesta, Metlike, Posavja in Celja.

Med preiskavo je bilo obravnavanih skupno 1864 kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, in sicer kazniva dejanja oškodovanja upnikov, kršitve temeljnih pravic delavcev, ponareditve ali uničenja poslovnih listin, davčne zatajitve in overitve lažne vsebine.

Dr. Matej Lahovnik je to komentiral z besedami: “Prirejanje poslovnih listin za prijavo bivališč in prejemanje socialnih pomoči je razširjeno po vsej Sloveniji in razkriva ekonomiko množičnega priseljevanja s Kosova.”

Oškodovanja upnikov, kršitve temeljnih pravic delavcev in davčne zatajitve

Med preiskavo so ugotovili sistematična izvajanja kaznivih dejanj oškodovanja upnikov in kršitve temeljnih pravic delavcev (neplačevanje prispevkov iz naslova izplačila plač) in ostalih kaznivih dejanj – skupno 766 kaznivih dejanj.

Ugotovljeno je bilo, da so posamezni delodajalci (4 z območja Posavja in 1 z območja Novega mesta) prenašali poslovanje iz prezadolženih družb na druge družbe, dolgovi družb pa so praviloma nastajali iz naslova neplačevanja prispevkov, izplačila plač in drugih davčnih obveznosti. Družbe so po blokadi bančnega računa (TRR) prenehale s poslovanjem, posle pa so osumljeni preusmerili na druge povezane družbe.

Z izvršenimi kaznivimi dejanji oškodovanja upnikov, kršitvami pravic delavcev in davčnimi zatajitvami je nastala škoda v višini več kot 8,2 milijona evrov.

Nepravilnosti pri združevanju družin

Pri obravnavi kaznivih dejanj oškodovanja upnikov in temeljnih pravic delavcev so ugotovili tudi nepravilnosti pri združevanju družin. Šlo je za kazniva dejanja overitve lažne vsebine in ponareditve ali uničenja poslovnih listin, ki so jih vlagatelji izvrševali ob pomoči svojih delodajalcev. Obravnavali so 62 vlagateljev (zaposleni predvsem v gradbeni dejavnosti in v pekarnah) ter podali kazenske ovadbe za 1098 kaznivih dejanj.

Kazniva dejanja so izvrševali zaposleni (v večini državljani iz tretjih držav) ob pomoči delodajalcev na način, da so na upravne enote podajali vloge za združitev družine in navajali lažne podatke o svojih prejemkih.

Cilj tega je bil zadostiti pogojem za dosego cenzusa potrebnih prihodkov za preživljanje družinskih članov. Na ta način so spravljali upravne enote v zmoto, da so vlagateljem izdajale dovoljenja za začasno prebivanje in dovoljenja za stalno prebivanje družinskih članov.

V predkazenskih postopkih so policisti ugotovili različne načine, s katerimi so vlagatelji lažno prikazovali višino prihodkov. Delodajalci so zaposlenim na plačilnih listah lažno prikazovali stroške, ki dejansko niso nastali, in sicer, nerealna zvišanja bruto plač za čas, ko so morali izkazovati višja sredstva, lažne stroške prevoza na delo, lažne stroške službenih potovanj, kilometrino, visoke zneske nadomestil za prehrano, lažne stimulacije za opravljeno delo, nadomestila za ločeno življenje, lažne terenske dodatke in druge lažno prikazane dodatke pri plačah.

Po pridobitvi dovoljenj za svoje družinske člane pa so na podlagi realnih prihodkov začeli koristiti socialne transferje, ki so na voljo v Sloveniji.

Kriminalisti in policisti so v predkazenskem postopku sodelovali z upravnimi enotami, ki so za posamezne primere tudi same zaznale sume nepravilnosti. Največ kaznivih dejanj pa so zaznali z lastno dejavnostjo. Za dokazovanje nepravilnosti in kaznivih dejanj so sodelovali tudi z Inšpektoratom RS za delo in Finančno upravo RS.

V preiskavi so pridobivali podatke in dokumentacijo, zbirali obvestila, pridobivali bančne podatke itd., opravili so več kot 30 hišnih preiskav pri različnih delodajalcih in v računovodskih družbah, ki so za delodajalce opravljale računovodske storitve. Zasegli so listinsko dokumentacijo, elektronske naprave in pridobili dodatne dokaze, s katerimi so dokazovali izvršitev kaznivih dejanj.

Predkazenske postopke so izvajali ob usmerjanju in sodelovanju okrožnih državnih tožilstev Krško in Novo mesto, v nekaterih primerih so bile ustanovljene tudi specializirane preiskovalne skupine.

Obravnavani delodajalci, vlagatelji (predvsem v gradbeni dejavnosti in v pekarnah) in kazniva dejanja overitve lažne vsebine in ponareditve ali uničenja poslovnih listin:

  • pri dveh delodajalcih z območja Novega mesta so obravnavali sedem vlagateljev in podali kazenske ovadbe za 167 kaznivih dejanj;
  • pri delodajalcu z območja Metlike so obravnavali enega vlagatelja in podali kazenske ovadbe za 30 kaznivih dejanj;
  • pri štirih delodajalcih z območja Posavja so obravnavali 48 vlagateljev in podali kazenske ovadbe za 826 kaznivih dejanj;
  • pri delodajalcu z območja Celja so obravnavali šest vlagateljev in podali kazenske ovadbe za 75 kaznivih dejanj.

Policija je zapisala, da bo tudi v prihodnje temu področju kaznivih dejanj in problematiki namenjala veliko pozornost in obravnavala vse zaznane razloge za sum, da so bila storjena kazniva dejanja, katerih storilci se preganjajo po uradni dolžnosti.

Vir: Policija

M. D.