Karl iz Naklega ali stanje spominja na slavnega svizca iz Pensilvanije

(vir: pixabay.com)

Tragikomično je, da je v dneh, ko se zaradi epidemije na vseh področjih odvija velika bitka za življenja, zdravje in socialno varnost najšibkejših skupin, ohranitev delovnih mest in obstoj podjetij, edina in glavna naloga opozicije boj za ponovno oblast.

Smo na dveh tretjinah boja z epidemijo, Karl Viktor Erjavec ali “Karel iz Naklega pa vsak dan sproti spreminja napoved, koliko glasov ima in kdaj bo vložil nezaupnico”, kot je to sinoči na Twitterju zapisal prof. dr. Matej Lahovnik.

Ali, kot je pred tem zapisal Mirko Mayer, novinar in urednik Planet TV: “Situacija spominja na slavnega svizca iz Pensilvanije, ki enkrat na leto pokuka iz skrivališča in napove, kakšno bo vreme.”

Včeraj in danes v državnem zboru odločajo o sedmem paketu pomoči prebivalstvu in gospodarstvu. Končna odločitev bo predvidoma potrjena danes, paket zajema ukrepe pomoči v vrednosti okoli 600 milijonov evrov. V predlogu zakona je določeno večje število enkratnih solidarnostnih dodatkov izplačil upokojencem, študentom, zaposlenim z najnižjimi plačami, prejemnikom otroškega dodatka, staršem z več otroki ter starejšim kmetom z nizkimi dohodki. Dodatek v višini 500 evrov je določen tudi za novorojenčke, rojene po 1. januarja 2020.

Zaposleni v javnem zdravstvu in socialnem varstvu, ki delajo s covid-19 bolniki, bodo bistveno bolje nagrajeni.

Predlog zakona predvideva tudi dodatne ukrepe za podjetja, ki jih je prizadela epidemija covida-19. Država jim bo financirala nakupe antigenskih hitrih testov, na voljo bodo imela posebna posojila z državnim jamstvom, podaljšuje se pomoč izvajalcem cestnega prevoza potnikov, uvaja pomoč gasilcem ter določa vrsto ukrepov za kmetijstvo.

Po potrditvi zakona v državnem zboru in objavi v Uradnem listu RS bo zakon začel veljati, predvidoma s 1. januarjem 2021, kar pomeni, da bodo izplačila večinoma v januarju.

Lahko bi bilo drugače, če bi Erjavca zanimalo kaj drugega kot samo njegovi lastni interesi

Vlada je zakon pripravila že v prvi polovici decembra in nato sprejela 19. decembra, šele po tem, ko je DeSUS izstopil iz koalicije, Karl Erjavec, novi-stari predsednik te stranke pa se je z vso ihto podal v boj za novega mandatarja. Čeprav na zadnjih volitvah v državni zbor sploh ni bil izvoljen. Prejel je vsega 394 glasov.

Ampak, zanima ga oblast, vse ostalo mu je figo mar. Le lastni interesi, in še stokrat lastni interesi, šele nato morda kaj drugega.

Pa to ne velja samo za Erjavca, velja tudi za vodstva strank SD, LMŠ, Levica in SAB na čelu s Tanjo Fajon, Marjanom Šarcem, Luko Mescem in Alenko Bratušek. Ali tako, kot je to v pogovoru z opozicijo na TV Slovenija dejala Tanja Fajon: Dogovorili smo se, da so naši lastni interesi pred interesi države.

Kaj jih žene na oblast? 

Do 13. marca 2020 so tako ali tako bili del vlade. Najbolj nazorno je to predstavil mag. Matej Tonin, predsednik NSi in podpredsednik zdajšnje vlade v enem od intervjujev na Planet TV: “Izpogajanih 10,5 milijarde evrov poleti letos v Bruslju za Slovenijo in ustanovitev Demografskega sklada.”

Ali drugače: Denar in delitev premoženja. Plen in plenjenje.

Pri tem ne izbirajo sredstev. Erjavca pred kamerami seveda “skrbi”. Tudi to, da bo Slovenija v drugi polovici leta 2021 predsedovala Svetu EU.

Le redki pa vedo, da Erjavec ne obvlada nobenega svetovnega jezika. Angleškega sploh ne, glede na to, da je bil rojen v tujini, govori poulično francoščino, s katero na diplomatskem parketu nima kaj početi.

Ampak Erjavec je bil v vladi Marjana Šarca minister za zunanje zadeve. Ja, kot takšen je v tujini zaslovel kot “najprimitivnejši evropski zunanji minister”. V Sloveniji ga nadalje številni označujejo z afero na dveh nogah.

Sicer pa. Bolje poučeni navajajo, da gre tudi v Erjavčevem primeru zgolj za prehodno figuro. Da imajo stranke, katerih voditelja in voditeljici so med seboj tako sprti, da se videti ne morejo, ter lobiji, ki jih usmerjajo, v paci že naslednje ime.

In tako se v svojem peskovniku lepo igrajo. Trajalo pa bo tako dolgo, dokler jim bomo državljani in državljanke to dopuščali. Nič več in nič manj.

J. M.