Kako je lani poslovala Iskra v lasti družine Šešok

Semiška Iskra, nekdanja Poslovna enota Kondenzatorji, so del skupnega velikega premoženja Iskre v lasti družine Šešok. (foto: MD, arhiv)

Na spletni strani Ajpesa je bilo prejšnji teden objavljeno Poslovno poročilo o poslovanju Skupine Iskra, d. d. Del skupine sta tudi semiška enota Kondenzatorji in IP (invalidsko podjetje). Poročila o poslovanju semiških enot ni, saj je Iskra vse to združila pod eno streho (delniško družbo), zato je tudi poslovno poročilo skupno. Vseeno pa je zelo zanimivo.

Poleg predsednika uprave Dušana Šešoka, ki je največji posamični lastnik Iskre, d. d., so končni lastniki družbe še Klemen Šešok, Matija Šešok, Mojca Zupan in Sabina Franko Šešok. Iskra posluje še s štirimi povezanimi podjetji, in sicer s podjetjema Taxgroup, svetovalne rešitve, in ORIA, poslovno svetovanje. Pri tem navajajo, da je poslovanje omejeno le na storitve pravnega, finančnega in davčnega svetovanja. Poslovanje z družbo BK300 pa je omejeno na storitve reprezentance in oglaševanja. Poslovanje z družbo BLDG7 je omejeno na proizvodnjo električne energije iz sončne elektrarne, organizacij prevozov in storitve oglaševanja nepremičnin. Vse te družbe so prek družinskih članov lastniško povezane z Iskro.

Podatki o poslovanju v letu 2017

Skupina Iskra je imela lani 82,3 milijona evrov prihodkov, tj. 8 milijonov evrov več kot leto pred tem. Iskrin čisti dobiček je bil 3,9 milijona evrov (0,4 milijona več kot leta 2016). Hkrati so imeli 41,6 milijona evrov finančnih in poslovnih obveznosti. Te so se lani zmanjšale za 4 milijona evrov. Iskra ima 26 milijonov evrov dolgoročnih posojil, ki jih redno odplačuje, najeta so pri petih poslovnih bankah v Sloveniji. Hkrati imajo še 22,2 milijona evrov kratkoročnih obveznosti, te izvirajo predvsem iz obveznosti dobaviteljem.

Kapital podjetja je bil 44,6 milijona evrov. Ta se je lani povečal za dobiček, sicer bi bilo kapitala toliko kot je Iskra zadolžena ali pa ima še drugih neporavnanih obveznosti.

Za obresti po posojilih so lani plačali 900 tisoč evrov. Iz poročila je razvidno, da jim je Mestna občina Maribor lani plačala 4,14 milijonov evrov. Z občino so se namreč zunajsodno poravnali za tolikšno odškodnino po znani mariborski aferi radarji.

V Skupini Iskra je bilo lani zaposlenih 1212 delavcev, to je 54 delavcev več kot leto pred tem.

Za leto 2018 načrtujejo prihodke v višini 94,5 milijona evrov in še višji dobiček (5,3 milijona evrov). Šešok je v poročilu zapisal, da poslovanje v prvem polletju 2018 kaže na to, da bodo zastavljene cilje dosegli.

Plače zaposlenih

Za neto plače so lani namenili 18,75 milijona evrov ali 1,42 milijona evrov več kot leto pred tem. Bruto stroški dela (vključno s stroški prehrane med delom, regresom, solidarnostno pomočjo in odpravninami) so bili 25,47 milijona evrov ali 1,62 milijona evrov več kot leta 2016.

Izračun povprečne plače vseh zaposlenih v Skupini Iskra (na podlagi delovnih ur) pa kaže, da so zaposleni v povprečju po 1.342 evrov neto mesečne plače, bruto prejemki (vključno z regresom, prevozom, prehrano ipd.) pa 1.823 evrov mesečno.

Prejemki uprave in nadzornega sveta

Skupno so lani prejeli 2,45 milijona evrov, od tega so bile bruto plače 2,18 milijona, ostalo so bile bonitete, povračila stroškov, sejnine (za nadzorni svet) in ostali prejemki.

  • Dušan Šešok, predsednik uprave, je lani prejel 148.639 evrov ali 12.386 evrov mesečno.
  • Peter Goltnik, član uprave, je prejel 109.734 evrov ali 9.144 evrov mesečno.

Ostali direktorji so prejeli skupno 930.853 evrov ali 77.571 evrov mesečno (imena in koliko jih je, v poročilu ni navedeno).

Člani nadzornega sveta so prejeli 39.000 evrov sejnin, od tega je predsednik Andro Ocvirk, ki je tudi dober Šešokov prijatelj, prejel 15.000 evrov, ostala dva člana, Janez Peskar in Janez Klančar, pa po 12.000 evrov.

Iskrina podjetja

V skupino Iskra je združenih 8 podjetij iz naslednjih dejavnosti: energetika, komponente za vgradnjo, učinkovite inštalacije, promet, telekomunikacije, varovanje oskrba in upravljanje ter storitve in ostalo.

  • razvoj in proizvodnja stikalne tehnike poteka v PE Stikala Kranj,
  • razvoj in proizvodnja kondenzatorjev v Semiču v PE Kondenzatorji,
  • proizvodnja električnih merilnih instrumentov in sistemov v Otočah v PE Instrumenti,
  • proizvodnja baterij in potenciometrov v PE Šentvidu pri Stični v PE Baterije in
  • potenciometri, storitve galvanizacije opravljamo v PE Galvanotehnika v Glineku.

V Ljubljani so locirana programska področja Promet, Telekomunikacije, Energetika in FMS.

Proizvodnja anten poteka v odvisni družbi Iskra Tela L, Laktaši v BiH, proizvodnja polizdelkov za kondenzatorski program pa v družbi Iskra IP Semič.

Iskrina podjetja so naslednja:

Iskra ima po 24-odstotne lastniške deleže še v naslednjih podjetjih:

Kje največ prodajo?

V Sloveniji so lani prodali za 29,6 milijona evrov izdelkov, v EU in ostalih evropskih državah 34,3 milijona, v Aziji 13,7 milijona, v Vzhodni Evropi 2 milijona, v Jugovzhodni Evropi 1,1 milijona, v državah ostalega sveta 1 milijon in v Ameriki 0,4 milijona evrov. Prodaja v Ameriki se zmanjšuje, prav tako v državah Jugovzhodne Evrope. V drugih delih se prodaja povečuje, najbolj v Sloveniji.

Za konec: Prevzem v celoti uspel

Dušan Šešok kot uprave v poročilu večkrat poudari 70-letno tradiciji. Znano pa je, da je Iskro prevzel s t. i. menedžerskim odkupom (posojili prek podjetja Maos), nato je to pridružil Iskri, ki zdaj ta posojila tudi redno odplačuje. Postopoma je vse povezal še z družinskimi člani. Iskra posluje z dobičkom, ki povečuje kapital. Ta je s koncem leta 2017 zaradi dobička že višji od zadolženosti.

J. M.