V Črnomlju prireditev Jurjevanje, ki je tradicionalno vsako leto junija, vzbuja precej vprašanj in tudi nezadovoljstva. Posebno v zadnjem času, ko so prireditev preselili v središče Črnomlja. Pojavlja se veliko vprašanj, koliko je to smotrno, predvsem pa, zakaj je bilo to preseljeno iz tradicionalne Jurjevanjske drage v stari del mesta. Nezadovoljni so občani, rokodelci in navsezadnje tudi gostinci. Zadovoljni pa so organizatorji.
Precej nezadovoljstva je bilo tudi letos zaznati med prebivalci, pa tudi med gostinci. Nekateri med njimi so nas že junija opozorili na nekatere stvari. Med drugim tudi na to, da naj bi bila županja Mojca Čemas Stjepanovič letos kritična do gostincev, ker naj ne bi hoteli sodelovati. Ob tem so nas opozorili, da so organizatorji, to je RIC Črnomelj, postavili za njih nemogoče pogoje. Ob zahtevani postavitvi infrastrukture in ostalega naj bi bil strošek za posameznega gostinca, ki bi sodeloval v okviru Jurjevanja 2017, presegal 8000 evrov na posameznega. To so gostinci ocenili kot prevelik strošek, zato jih tam tudi ni bilo. Ob tem je pomenljivo, da se je med prebivalstvom prijelo, kot bi gostinci delali zastonj, v resnici pa so vedno plačevali po več tisoč evrov, da so bili sploh lahko tam in da so lahko delali ter prodajali na prireditvi.
Mnenje: Jurjevanja brez Jurjevanjske drage “enostavno ni”
Na julijski seji občinskega sveta je bilo nato o tem postavljeno tudi svetniško vprašanje. Eden od svetnikov je opozoril, da je bilo na prizorišču zaznati, da jurjevanja brez Jurjevanjske drage, brez zabave in pečenke, enostavno ni. Mestno jedro je lahko živo, vendar pa po mnenju 90 odstotkov ljudi, kot je to ocenil eden od občinskih svetnikov, prireditev Jurjevanje sodi v najlepšo »drago na svetu«, kot se je izrazil, to je Jurjevanjsko drago. Nekatere obiskovalce je motil tudi t. i. jet set na drugi strani ceste. Vse to naj bi marsikoga motilo, da se prireditve sploh ni udeležil. Predlagal je, da se to spremeni in se v Jurjevanjski dragi naredi tudi kakšno igrišče za mladino, ki bi bilo hkrati tudi podlaga za postavitev odra in šotorov in pa, da se naslednje leto Jurjevanje spet preseli v Jurjevanjsko drago. Svetnik je bil Brane Adlešič, ki je tudi predlagal, da bi na eno od naslednjih sej občinskega sveta uvrstili tudi točko o jurjevanju in bi preučili vse vidike tega. Opozoril je še, da dva direktorja zavodov, ki sta doslej sponzorirala prireditev in se s tem tam tudi predstavila, vloge za sponzorstvo letos sploh nista prejela. Imen javno ni razkril, dejal je, da jih lahko pove županji.
Nezadovoljni rokodelci
Nadalje je iz občinskega gradiva še razvidno, da so nezadovoljni tudi rokodelci, ki sodelujejo na razstavno-prodajnem sejmu. Ti so namreč umeščeni v Ulico Mirana Jarca, kjer pa je obisk zelo slab. Niso opaženi, posledično je zelo slaba tudi prodaja njihovih izdelkov. Predlagali so, da bi se tudi njihove stojnice premestilo na trg pred glasbeno šolo ali v Ulico Staneta Rozmana. Poleg tega so imeli soglasje za prodajo izdelkov le v času od 15. do 20. ure.
Organizatorji obljubljajo – premislek
Na vse to je odgovor za zadnjo sejo občinskega sveta, ki je bila v četrtek, pripravil Peter Črnič, direktor RIC-a. Dejal je, da je »razmestitev posameznih elementov prireditve v prostor mestnega jedra kompleksno vprašanje, s katerim se organizacijski odbor Jurjevanja intenzivno ukvarja«. Namen postavitve stojnic rokodelcev v Ulico Mirana Jarca pa je bila oživitev celotnega jedra mesta Črnomelj in povezava Trga svobode s trgom in prizoriščem ob cerkvici sveta Duha. Napovedal je, da bodo v prihodnje upoštevali vsa mnenja udeležencev ter razmislili o premestitvi njihovih stojnic na Ulico Staneta Rozmana, to je glavno ulico, ki vodi skozi Črnomelj. Kako bo, bomo videli naslednje leto.
Jurjevanje po novem zamišljeno kot folklorni festival
Glede vprašanja o tem, da bi prireditev premestili nazaj v Jurjevanjsko drago, pa je dejal, da je Jurjevanje zamišljeno predvsem kot »folklorni festival, ki se je v zadnjih letih razširil tudi na druga področja nesnovne kulturne dediščine«. Tako poskušajo oživiti tradicionalno glasbeno in plesno izročilo, festival »govori tudi zgodbo o razvoju le teh v moderne oblike glasbenega ustvarjanja«. Dejal je, da smo imeli letos priložnost spremljati folklorne skupine iz različnih držav, pretežno iz obdobja iz 19. stoletja«, prav tako so z godalnih kvartetom podali zgodbo o evoluciji valčkov iz ljudskih v meščanske plese in ponoven povratek med ljudi. Črnomaljski Big band pa je predstavil različne ritme 20. stoletja.
Organizatorji zadovoljni
Črnič je prepričan, da je bila kakovost letošnjega programa in izvajalcev vsaj za stopnico višja kot v preteklih letih, organizatorji pa so še posebej ponosni na dejstvo, da večina protagonistov izhaja iz domačega okolja. Pri tem je izpostavil godalni kvartet in pa dejstvo, da Črnomelj, poleg drugih priznanih orkestrov, kot je Dobreč, premore big band, kar po njegovih navedbah »kaže na obstoj urbane kulture v kraju, Črnomelj pa umešča med mesta«. Po Črničevih besedah Jurjevanje, kot je zamišljeno zdaj, kot mestni festival, predstavlja dopolnitev številnim zabavnim prireditvam v Beli krajini, »ki temeljijo na bolj ruralnem značaju«.
Kako je bilo včasih?
Jurjevanje je sicer v preteklih letih potekalo na dveh prizoriščih hkrati. Tako so bile razstave v mestnem jedru, v Jurjevanjski dragi pa je potekal folklorni del. Vendar pa so bile prireditve v mestnem jedru, to so razstave, slabše obiskane kot so zdaj. To je sicer razumljivo. Ob tem Črnič navaja, da program v Jurjevanjski dragi pred 19. uro ni pritegnil obiskovalcev.
Jurjevanjska draga naj ne bi bila primerna za novi koncept
In kar je najpomembnejše: Jurjevanjska draga je po Črničevih navedbah za izvedbo festivala s tehničnega vidika »popolnoma neprimerna in zahteva veliko večja finančna sredstva kot organizacija v mestnem jedru«. Za izvedbo prireditve v Jurjevanjski dragi na ustreznem nivoju bi bilo potrebnih dodatnih 20.000 evrov letno, hkrati pa ima draga mnoge omejitve in ne omogoča sinhronega izvajanja več aktivnosti.
Črnomaljsko obredje naj bi se do začetka petdesetih let 20. stoletja dogajalo na trgu v mestnem jedru. V drugi polovici preteklega stoletja pa so se zaradi povečanega prometa skozi jedro iskale alternativne rešitve (npr. Jurjevanjska draga, ki je bila med občani dobro sprejeta). Lansko odprtje obvoznice pa mestu ponovno omogoča izvajanje manifestacij v mestnem jedru ter s tem zaustavitev degradacije središča. Slednje ponuja obilo možnosti za programsko širitev festivala, kar so v zadnjih dveh letih s pridom izkoristili, je še dejal direktor RIC-a.
Kako je bilo s tem “jet setom” – ponudbo za premožne?
Želja prirediteljev naj bi bila izboljšati tudi gostinsko ponudbo in estetiko prizorišča. Prvi korak, kot pravijo prireditelji, je bil možnost rezervacije mize s prigrizki, ki nikakor ni bila namenjena »jet-setu«, kot to navaja Črnič. “Nasprotno, cena približno 8 evrov na osebo za prigrizke, pijačo in ogled programa je bila izredno nizka in je nagovarjala vse obiskovalce prireditve, rezervacije pa so intenzivno promovirali na družbenih omrežjih in elektronskih medijih.”
Črniča in prireditelje ob tem skrbi “dejstvo, da so obiskovalci zaradi nekoliko bolj urejene gostinske ponudbe lokacijo dojemali kot nekaj izrednega. To kaže, da je potrebno na tem področju storiti še kar nekaj korakov in da v tem pogledu festival ni sledil nivoju programske kakovosti; takšna forma gostinske ponudbe pa mora v prihodnjih letih postati minimalen standard za vse gostince, ki sodelujejo na prireditvi”, je dejal.
Iz občinskega gradiva ni razvidno, ali je županja presodila, da bi bilo temo o Jurjevanju za v prihodnje treba dati na dnevni red seje in prireditev znova pretehtati. Nasprotno, zdi se celo, da bo tako tudi ostalo. Ob tem so nezadovoljni prebivalci, rokodelci in navsezadnje tudi gostinci. Kako je bilo vse to pokrito s stroškovnega vidika in kakšne so bile primerjave s prejšnjimi leti, bomo objavili naslednji teden.
