Gregor Planko: “Slovensko kmečko srce se ne bo vdalo”

Gregor Planko

Na velikem pomladnem shodu, ki je v četrtek potekal na Kongresnem trgu v Ljubljani, je zbrano množico nagovoril tudi Gregor Planko, spregovoril je o položaju slovenskega kmeta.

Nagovor Gregorja Planka objavljamo v celoti:

“Kaj naj povem zbrani množící, ki čuti, da je čas za spremembe, čas za novo upanje, čas za nov začetek nečesa velikega. Kmetje iz dneva v dan skrbimo, da pridelamo hrano, ki nam vsem daje močo in zdravje, pa vendar od pristojnih zahtevamo, da takoj sprejmejo in uveljavijo zakonodajo, ki bo preprečila zavajanje potrošnika o izvoru hrane, ki je na naših krožnikih. Zahtevamo ureditev izvajanja masnih bilanc v celoti, za vse sektorje kmetijstva.

Da bi zagotovoili samooskrbo slovenskega naroda, zahtevamo spremembo politike najemanja kmetijskih zemljišč, ki so v lasti Republike Slovenije, na način, da imajo prednost družinske kmetije, pred pravnimi osebami. Zavračamo laži, da nekaj podjetij zagotovi dve tretjini slovenske tržne kmetijske pridelave.

Že dvajset let govorimo o propadu treh kmetij na dan, pa vendar iz leta v leto poslušamo o več kot 55.000 oddanih vlogah za pridobitev kmetijskih subvencij. Od kmetijske ministrice in Vlade RS zahtevamo takojšen oster nadzor nad t.i. kavč kmetijami, ki jim je potrebno preprečiti oddajo subvencijskih vlog. Gre za namerne kršitve, ki so lahko dokazljive, zato naj Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja opravi svojo nalogo.

Zahtevamo zmanjšanje birokracije v kmetijstvu, saj se ukvarjamo s pridelavo hrane in ne z izpolnjevanjem obrazcev. Kmetje okolje varujemo že stoletja, zato ne potrebujemo neumnosti, kot je t.i. zeleni prehod, ki služi samo kapitalu, ne pa ljudem.

Povprečna velikost slovenske kmetije je manj kot 10 hektarjev, zato zahtevamo prerazporeditev sredstev “od velikih k manjšim kmetijam”, z začetkom degresije pri 50 ha in kapice pri 300 ha. Sredstva za investicije je potrebno nameniti družinskim kmetijam, ki skrbijo da slovenski narod ne bo lačen.

Zahtevamo takojšnje zmanjšanje populacije zveri in divjadi na nosilno kapaciteto okolja in nadaljne učinkovito upravljanje z zvermi in divjadjo. Ljudje imajo prednost pred živalmi.

Bog blagoslovi predrago Slovenijo in njene prebivalce in predvsem kmete, ki so od nekdaj braniki slovenstva.

Slovensko kmečko srce se ne bo vdalo, ker je v njem tisočletna identiteta slovenske družine in zgodovine. Ne bomo dovolili, da pozabimo na slovenskega kmeta, slovensko družino, slovensko kulturo, slovenski jezik, slovensko zgodovino. Tukaj smo in tukaj bomo ostali!

Srečno, moja draga Slovenija.”

M. D.