V uredništvo smo prejeli obvestilo domačinov o vedno večjem številu prehodov ilegalnih migrantov preko reke Kolpe. Ti prihajajo iz sosednje Hrvaške, nekateri s čolni, drugi reko preplavajo in se nato pojavijo na dvoriščih domačinov v vaseh in zaselkih ob Kolpi. Domačini navajajo, da jim sicer pomagajo, hkrati pa dodajajo, da pri njih niso zaželeni. Kritični so tudi do ravnanja države in do tega, da jih nihče ne poduči, kako naj ravnajo ob stiku z njimi. Iz sporočil, ki jih opremljajo tudi s fotografijami, pa vejeta velika zaskrbljenost in predvsem velik strah.
Zbrali smo nekatere odzive in tudi fotografije, ki jih objavljamo v nadaljevanju. Eden od domačinov je zapisal: “Jutranji “obisk”. Srce začne močneje biti, ko zagledaš pred vrati mokrega, premraženega in brez obutve”. Jasno jim je, da je obiskovalec preplaval Kolpo. Nato mu dajo suha oblačila in ga nahranijo, pokličejo policijo. Sprašujejo se, kako živeti s strahom, da spet pridejo, da jih bo več in več. V nadaljevanju pa: “Strah nas je.”
Nadalje se občani sprašujejo, zakaj jih država vsaj malo ne zaščiti. Navajajo, da se nikomur od pristojnih ni zdelo vredno, da bi jih vsaj s kakšno zloženko opozoril in jim svetoval, kako naj ravnajo ob morebitnih srečanjih z migranti.
Tudi v naslednjem zapisu je navedeno: “Tu ob meji nas je resnično strah.” Belokranjci še poudarjajo, da ne odobravajo tega preseljevanja, posebnih mladih, ki prihajajo iz držav, kjer ni vojn in kjer ni nasilja. Sprašujejo se, ali se lahko ti prebežniki, ki se znajdejo v tujem svetu, lahko obvladajo, ali lahko trezno razmišljajo, ne vedo, kako se bodo odzvali. Dodajajo, da jim nudijo pomoč, ko vidijo, da so te potrebni. Vendar pa bi morala slovenska država najprej poskrbeti za varnost svojih državljanov.
Stvari so torej precej zaskrbljujoče. Oglasila se je tudi Maja Kocjan, predstavnica Civilne iniciative Bela krajina. Na svojem Facebooku je zapisala, da se na njo obrača vse več ljudi, predvsem prebivalcev vasi ob Kolpi, ki poročajo o prihodu migrantov. “Ti prihajajo preko naše mejne reke, prehodi pa so vse pogostejši in se stopnjujejo. Migranti se namreč skozi dan ali noč pojavijo tudi na njihovih dvoriščih ali celo hišnih vratih, zaradi česar so prebivalci vse bolj zaskrbljeni. Predvsem opozarjajo na to, da jih na to ni noben opozoril ali pripravil navodila, kako v takšnih primerih ravnati. Hkrati navajajo, da prihajajo izključno mladi moški, ki pridejo preko reke s čolni, nekateri jo celo preplavajo.” Zapisala je, da so po njenih informacijah to Alžirci in Maročani, ki so namenjeni v Francijo. Tudi Kocjanova poudarja, da v navedenih državah ni vojne, zato ne razume dejanj slovenske oblasti, da jih ne vrnejo na Hrvaško. Dodaja, da bi po evropski zakonodaji to morali narediti. Prepričana je, da bi naval prehodov s tem lahko bistveno zmanjšali in celo ustavili. Spomnila je na zapise v hrvaških medijih, kjer so navajali, da migranti v Sloveniji prejmejo celo žepnino. Ti so v Sloveniji tudi prvič popisani, saj jih hrvaška stran ne popisuje. To pomeni, da bodo druge evropske države migrante vrnile nazaj v Slovenijo. Ne na Hrvaško, saj jih tam uradno nikoli ni bilo.
Število nezakonitih prehodov narašča od lanske jeseni
Spomnimo. V začetku februarja so s Policijske uprave Novo mesto sporočili, da se število nezakonitih prehodov tujcev na južni meji povečuje, porast pa je opazen od jeseni lani. Hkrati so nekateri hrvaški mediji poročali, da se odpira nova migrantska pot iz Bosne in Hercegovine, ki vodi preko Hrvaške in na območje Občine Črnomelj. Med migranti, ki na prehod preko Hrvaške čakajo v Veliki Kladuši, pa so predvsem mlajši moški.
Tako hrvaški mediji kot nato tudi nekateri drugi so poročali, da si želijo migranti čim prej zgolj preko Hrvaške, kjer ubirajo krajše kolovozne in stranske poti do Kolpe. Na Hrvaškem jih policija ne popisuje, pač pa jih pogosto sili, da gredo čim prej v Kolpo in tako prestopijo na slovensko stran. Med domačini je slišati tudi grde stvari, da naj bi jih pri tem celo naganjali in tudi kamenjali. Podatka, ali je to res, nimamo (uradno) potrjenega, hrvaški novinarji pa so zapisali pričevanje nekaterih med njimi, da se migranti hrvaških policistov bojijo, “ker tepejo”. Povsem drugače pa je v Sloveniji, kjer jih lepo pričakajo, jim pomagajo, dobijo celo žepnino.
Tako je bilo februarja, nato je bilo več tednov mrzlo in za migrante je veljalo, da v Bosni in Hercegovini množično čakajo lepšega in toplejšega vremena. S tem so se prihodi tudi res začeli povečevati. O tem je poročala tudi Policija, vendar pa ni bilo videti, da bi šlo za večje število.
Vse dokler se ni oglasil predsednik vlade Miro Cerar. Ko je 17. marca 2018 na POP TV pojasnjeval svoj odstop z mesta predsednika vlade, je med drugim dejal: “V Beli krajini so kapacitete v begunskih centrih polne in lahko smo znova soočeni z begunskim valom.”
S portala Moja Dolenjska smo nato tako Cerarju kot njegovemu kabinetu, Policiji in notranjemu ministrstvu nemudoma poslali več vprašanj. Želeli smo odgovore, kje v Beli krajini se nahajajo begunski centri, ki so polni in na podlagi česa je vladni predsednik v odstopu izrekel navedeno. Prav vsi so se zavili v molk, nekateri so nam sporočili, da bomo odgovore prejeli od drugih. Izkazalo se je, da so breme prevalili na Alenko Drenik, predstavnico za odnose z javnostmi na Policijski upravi Novo mesto, kot da bi ona na POP TV govorila o migrantih in ne Miro Cerar. Drenikova pa nam je nato poslala zgolj skope statistične podatke, ki jih imajo na Policijski upravi (PU) Novo mesto (objavljamo ob koncu prispevka).
Letos okoli 190 prijetih
Sporočila nam je, da so policisti do 20. marca na območju Bele krajine izsledili in prijeli 169 tujcev, migrantov, ki so nezakonito prestopili državno mejo. Vseh 169 je zaprosilo za mednarodno zaščito (azil), zato jih je policija odpeljala v azilni dom. Pri tem so jih 130 prijeli na območju Policijske postaje Črnomelj, 39 pa na območju Metlike. Podatkov o narodnosti migrantov Drenikova ni posredovala. Po 20. marcu so s PU Novo mesto sporočili še o prestopu in prijetju okoli 20 migrantov. Skupno torej manj kot 190 v letošnjem letu.
Hkrati je bilo po 17. marcu 2018 opazno, da je PU Novo mesto začela krčiti poročanje o zajetih migrantih, informacije so bile vedno bolj skope. Če so pred tem v dnevnih sporočilih navajali, v katerih krajih ob Kolpi so zajeli migrante, kakšne narodnosti so bili in kakšni so bili nadaljnji postopki, se je poročanje po znamenitem Cerarjevem govoru na POP TV skrčilo le na »območje Bele krajine« ali na »območje Črnomlja« in število prijetih.
Na to smo postali pozorni tako mi kot vi. Iz posameznih krajev ob Kolpi smo namreč začeli prejemati obvestila, da se število nezakonitih prehodov meje spet povečuje in sume, da Policija ne poroča o vsem, kar se dogaja na tem območju. Tako nam krajani sporočate, da je bila pred dnevi, na primer, vidna gruča migrantov pred večnamenskim domom v Adlešičih. Spet drugi poročate, da so migranti dnevno vidni v Preloki in ostalih tamkajšnjih zaselkih. Poročila spet prihajajo iz Vinice in krajev proti Vukovcem. Prejeli smo tudi več fotografij. Nadalje smo prejeli poročilo o vlomu v eno izmed zidanic na tem obmejnem območju, kamor naj bi po navedbah domačinov vlomili migranti, policija pa doslej o tem ni nič poročala.
Na Hrvaško jih ne vrnejo, ker takoj zaprosijo za azil, Hrvaška pa jih ne popisuje
Ko smo ministrstvo za notranje zadeve včeraj vprašali, ali nam kaj prikrivajo, nismo prejeli odgovora, le Alenka Drenik nam je “morala” spet preposlati elektronsko sporočilo o številu prijetih do 20. marca. V uredništvu nas je doslej zanimalo tudi to, zakaj zajetih migrantov ne vrnejo na Hrvaško, od koder so prišli. Drenikova nam je sicer že februarja na to vprašanje odgovorila, da jih Policija na podlagi bilateralnega sporazuma o vračanju oseb vrača v Republiko Hrvaško v neformalnem postopku in jim izreče globo zaradi nedovoljenega prehoda državne meje. Vendar pa 36. člen Zakona o mednarodni zaščiti določa, da do vložitve prošnje vlagatelj namere ne sme biti odstranjen iz Republike Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, zato vse tujce, ki policistu izrazijo namero, da bodo podali prošnjo za mednarodno zaščito, odpeljejo v azilni dom, kjer uradne osebe azilnega doma z njimi opravijo uradni postopek mednarodne zaščite.
Doslej so vsi prispeli v Slovenijo tudi zaprosili za azil, zato jih ne vračajo. Dodajmo, da glede na Poročilo Računskega sodišča RS vsak migrant, ki v Sloveniji zaprosi za azil, slovenske davkoplačevalce mesečno stane 1.963 evrov, kar ni šala.
| Prijeti migranti v letu 2018 | Januar | Februar | Marec (do 20. 3.) |
| Policijska postaja Črnomelj | 55 | 65 | 10 |
| Policijska postaja Metlika | 29 | 8 | 2 |
| Skupaj: | 83 | 73 | 12 |
Vir: PU Novo mesto.
A. L.
