Doc. dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik je na današnji novinarski konferenci povedal, da je v bolnišnicah še vedno znaten del covid-19 bolnikov, kar jih zadržuje pri tem, da bi lahko v večjem številu obravnavali tiste bolnike, ki imajo druge bolezni.
Osebje v bolnišnicah je zelo utrujeno in nekako naveličano tega stanja. V lanskem letu je bilo opravljeno veliko število nadur, odobreno je bilo malo dopusta, je dejal in dodal: “Potrebovali bi nekaj boljših tednov, da bi se lahko odpočili in za nekaj časa regenerirali, da bi se tako lažje vrnili na delo.”
“Vedeti moramo, da so v Sloveniji v medicini v večjem delu zaposlene ženske, med njimi tudi mlade matere. Z vsemi obveznostmi, ki jih imajo doma in s turnusnim delom, ki ga opravljajo, ne morem mimo tega, da jim izrečem globoko spoštovanje in zahvalo,” je poudaril dr. Rozman.
Opažajo tudi, da angleška različica povzroča nekoliko hujšo obliko covida-19, vse več pa je tudi bolnikov s t. i. dolgim covidom. Opažajo tudi, da se z uspešnim cepljenjem starejših starostnih skupin proti covidu-19 povečuje delež mlajših covidnih bolnikov.
“V naši bolnišnici so to trenutno večinoma bolniki med 60. in 70. letom starosti, sicer še polno aktivni prebivalci. Imamo tudi nekaj bolnikov, ki so v starostni skupini med 50. in 60. letom,” je Rozman opisal razmere na Kliniki Golnik.
Angleška različica novega koronavirusa, ki trenutno prevladuje v Sloveniji, je po njegovih besedah ne samo bolj virulentna, ampak tudi povzroča nekoliko hujšo bolezen. Kot je dejal, nekoliko huje zbolevajo mlajši ljudje, nekateri celo brez tveganih dejavnikov in spremljajočih bolezni. Še vedno pa so najbolj ogrožene osebe s slabim življenjskim slogom in kroničnimi boleznimi.
Indijske različice, o kateri še ni veliko znanega, v Sloveniji še niso zaznali. A ob potovanjih v tujino Rozman pričakuje, da bo prej ali slej zašla tudi k nam. Dodajmo, da so indijsko različico že potrdili v Benetkah.
Ob bolnikih na intenzivnih oddelkih in tistih, ki na rednih oddelkih potrebujejo kisik, opažajo tudi večanje skupine ljudi, ki imajo t. i. dolgi covid oz. postcovidni sindrom. “Gre za bolnike, ki so bolezen večinoma preboleli doma v blagi obliki, vendar nekako ne okrevajo tako, kot bi bilo pričakovati, in se še več tednov ali mesecev po bolezni čutijo oslabele, se zadihajo že ob najmanjših naporih, voh in okus se jim ne povrneta v celoti, kar pomembno vpliva na kakovost njihovega življenja,” je opisal. Ta oblika bolezni se po ocenah pojavlja pri približno od 10 do 15 odstotkih oseb.
Opazili so tudi, da lahko oseba za covidom-19 zboli dvakrat, a je to bolj izjema kot pravilo. S sekvencioniranjem genoma bodo skušali ugotovili, ali so dvakrat zboleli za isto različico ali gre za imunsko pomanjkljivost manjšega dela ljudi, ki kljub preboleli bolezni v krajšem času ponovno zbolijo, je napovedal Rozman.
M. D.
