Romska problematika je v Sloveniji zelo žgoča, še posebej v Jugovzhodni Sloveniji in delu Posavja, država je težave in reševanje teh leta in leta pometala pod preprogo, tudi z različnimi zakonskimi administrativnimi prijemi, prikrivanji ter zamegljevanji, stvari se niso ustrezno reševale, težave so se zgolj kopičile. To ni bilo dobro za nikogar, ne za skupnost, ne za Rome same.
Zdajšnja vlada se je odločila temu narediti konec. Julija je ustanovila Delovno skupino za obravnavo romske problematike, ki je nadomestila prejšnjo vladno (neučinkovito) Komisijo za zaščito romske skupnosti.
Za predsednika skupine je imenovala državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve dr. Antona Olaja, znanega tudi kot nekdanjega direktorja Policijske uprave Novo mesto. Kot takšen problematiko pozna do obisti.
Člani skupine so se prvič sestali 26. avgusta, stvari so bile izredno dobro pripravljene, opredelili so štiri sklope težav: zaposlovanje Romov in socialni transferji; izobraževanje Romov; odsotnost učinkovitosti kaznovalne politike ter urejanje prostora, varstvo okolja in financiranje občin.
Za vse štiri sklope romske problematike so določili še posebne strokovne skupine, imenovali člane in vsako skupino dopolnili še z zunanjimi strokovnjaki, to je s predstavniki osnovnih šol, civilnih iniciativ, vrhovnega državnega tožilstva in Finančne uprave RS. Dr. Olaj je napovedal, da bodo prvi učinki njihovega dela vidni približno v roku pol leta in v to smer tudi vodi skupino.
Med ključnimi kratkoročnimi cilji s področja notranjih zadev je izpostavil večje proaktivno delo policije v romskih naseljih in navedel:
“To pomeni, da policija preden sploh pride do težav, že s svojim delom v skupnosti, povzroči, da do tega ne pride. Dolga leta se je policija več ali manj odzivala in intervenirala. To ni rešitev problema, takojšnja rešitev je v proaktivnem delu. Kot vem, se je novomeška policijska uprava tega že temeljito lotila. Politika hoče spremembe, dajmo nekaj storiti, da izboljšamo varnost ljudi na terenu.”
V teh dneh pa je dr. Anton Olaj objavil, da so prvi sestanki ekspertnih skupin zaključeni. Zapisal je:
“Zaključili smo prve sestanke ekspertnih skupin. Polemike so bile na trenutke zelo žolčne. Spoznanja o potrebnosti premikov iz “con udobja” (rutine) v cono sprememb niso lahka. Videti je, da se rešitve nahajajo predvsem znotraj področja vzgoje in izobraževanja ter sociale in dela.”
V nadaljevanju je izpostavil:
– “Sistemske rešitve romske problematike morajo obsegati obveznost obiskovanja dvoletnega vrtca. Razumevanje slovenščine je ključno skupaj z minimumom socialnih veščin.
– Zagotoviti je potrebno redno obiskovanje osnovne šole, izpolnjevanje dolžnosti pa vezati na možnost posega države v socialne transferje.
– Razširiti je potrebno možnosti izplačil v funkcionalni obliki (boni/kartice).
– V Delovni skupini za obravnavo romske problematike poudarjamo nujnost zavedanja romske skupnosti (posebno še v Jugovzhodnem delu Slovenije), da je dokončanje osnovne šole minimalni predpogoj za uspešnejšo integracijo med večinsko prebivalstvo.”
J. M.
