Na zasedanju članic držav Heksagonale v Dubrovniku so se izognili resnemu soočenju z jugoslovansko krizo, več voditeljev diplomacij pa je izražalo svojo naklonjenost Sloveniji, ki se je po zmagoviti vojni najuspešneje ločevala od balkanskega soda smodnika.
Obrambni minister Janez Janša je tega dne v Slovencu pojasnil razloge za politični razhod med Slovenijo in Hrvaško pred natanko enim mesecem, ob tem pa zagotovil, da bo Slovenija napadeni Hrvaški še naprej nudila »zaščito hrbta«.
Madžarska predlaga ohlapno jugoslovansko državo
Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je zadnjo julijsko soboto preživel v Dubrovniku, kjer je potekalo zasedanje držav Heksagonale, katere (ustanovna) članica je bila tudi Jugoslavija. Večina udeležencev je nasprotovala madžarskemu predlogu glede podrobnejše seznanitve z razmerami v Jugoslaviji in na koncu podprla le splošno in zelo površno izjavo. Za Slovenijo, ki je imela na srečanju status gostje, so bila v Dubrovniku pomembnejša dvostranska srečanja, ki so potekala ob robu zasedanja; Rupel se je tako pogovarjal z vodjema diplomacij Avstrije in Madžarske, dr. Aloisom Mockom in dr. Gezo Jeszenszkim. Slednji je povedal, da velesile ne marajo velikih sprememb, zato bi bilo za Slovenijo bolje, da ostane v zelo ohlapni povezavi z Jugoslavijo. Za zgled je postavil dualistično preobrazbo habsburške monarhije, ki je leta 1867 Madžarom prinesla praktično samostojnost, formalno pa je monarhija obstajala še naprej. Podobna rešitev bi bila po prepričanju Jeszenszkega sprejemljiva tudi za srbsko politiko, ki bi z ohranitvijo skupne države pomirila domače volivce. Rupel je po srečanju z madžarskim kolegom napovedal skorajšnji obisk slovenske delegacije v Budimpešti, jeseni pa še obisk Poljske, ki je bila Sloveniji vedno bolj naklonjena.
Umikanje poražene JA se nadaljuje
Tega dne se je začela poražena jugoslovanska armada (JA) umikati tudi s Koroške. Na pot iz Dravograda proti Mariboru se je tako napotila kolona 17 vojaških vozil, umik je potekal tudi iz Murske Sobote. Evropski opazovalci pa so obiskali vojašnico v Slovenski Bistrici in spremljali tamkajšnje priprave na odhod. Trojka opazovalcev je nato odšla še na območni štab TO in dobila pozitivni odgovor glede zmanjševanja števila teritorialcev. Kljub pozitivnim trendom umika JA je slovenska varnostno-informativna služba pozorno spremljala širjenje agresije JA na Balkanu in opozarjala na poročila srbskih virov, ki so omenjali možnost ponovnih letalskih in topniških napadov na Slovenijo, pri čemer naj bi sodelovale celo vojne ladje.
Posebno nevarnost so po besedah obrambnega ministra Janeza Janše predstavljali tudi sovražni agenti JA, ki se jim je uspelo infiltrirati na pomembna mesta v državni upravi in so sodelovali pri diskreditiranju vodilnih slovenskih politikov.
Slovenija v lažni orožarski aferi
Nemški Die Welt je tega dne pisal o »skrivnostnih transportih orožja«, ki naj bi ga prej uporabljala razorožena libanonska krščanska milica, zdaj pa naj bi bilo namenjeno v Slovenijo. Po trditvah domnevnega vira blizu libanonske vlade naj bi šlo za okoli 27.000 ton različnega orožja, med drugim tudi štiri francoske bojne helikopterje, hitre motorne čolne, topove, metalce raket … Prodajo pošiljke, ki naj bi bila vredna okoli 330 milijonov dolarjev, so uradni predstavniki libanonskih oboroženih sil odločno zanikali.
Slovenija ščiti hrbet Hrvaški
Dnevnik Slovenec je tega dne objavil intervju z obrambnim ministrom Janezom Janšo, ki je med drugim spregovoril o odnosu med Slovenijo in Hrvaško, ki se ob napadu JA na Slovenijo ni držala sporazuma o medsebojni pomoči. Lokalne oblasti so po Janševih besedah sicer želele ukrepati, ampak so dobile drugačno navodilo hrvaškega političnega vrha, ki je pričakoval hiter vojaški obračun s Slovenijo. »Če bi Hrvaška takrat prevzela efektivno oblast ali pa nam pomagala, potem bi bila Slovenija na istem kot sedaj, situacija nasploh pa bi bila nemara bolj čista, kajti Hrvaška bi lahko brez problemov obvladala ozemlje, kjer živi hrvaško prebivalstvo, izgubila pa bi ozemlje (vendar ne formalno), ki ga že sedaj ne obvlada in kjer živi srbsko prebivalstvo. Vendar pa bi imela močnejše pogajalsko izhodišče, konflikt ne bi trajal dolgo, saj bi se Zahod vmešal intenzivneje,« je povedal Janša. Umik agresorske JA iz Slovenije pa je po njegovih besedah za Hrvaško prednost, saj je pridobila več kot 600 km varne meje in zaščiten hrbet.
Novinar se je pri zadnjem vprašanju dotaknil notranje politike, izpostavil predvojne težnje po demilitarizaciji in poudaril, »da so si mnogi vaši nasprotniki ob agresiji polomili zobe«. Janševa zahteva po izgradnji vojske je tedaj prevladala nad nerazumnimi pozivi k razoroževanju in omogočila učinkovito obrambo. »Slovenci so za mir,« je poudaril Janša, »vendar so realisti.«
Avtor: mag. Jurij Pavel Emeršič
Vir: gov.si/slovenija30
