Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je ob padcu temperatur in današnjem sneženju pripravila nekaj nasvetov za sadjarje, kako se pripraviti na napovedano zmrzal in kako po njej delno omiliti škodo, ki bi jo povzročile nizke temperature v tem času.
Med drugim priporočajo škropljenje z za to namenjenimi pripravki.
Glede na napovedi meteorologov lahko v tem tednu pričakujemo ponavljajoče temperature močno pod lediščem. Teoretično lahko vse temperature pod minus eno stopinjo Celzija pri cvetočih rastlinah in minus 1,5 stopinje Celzija pri še zaprtih cvetovih povzročijo poškodbe plodičev oz. cvetov ali mladih poganjkov pri jagodičju.
Poškodovanost je v prvi vrsti odvisna od sadne vrste, sorte, njenega razvojnega stadija in predvsem obdobja trajanja nizkih temperatur, so sporočili iz KGZS.
Strokovnjaki pri jablanah in hruškah priporočajo škropljenje s pripravkom Novagib, ki se izvaja dan ali dva po pozebi oz. po vsakih pozebnih temperaturah. Pri tem je treba upoštevati omejitve maksimalno dovoljenih količin na hektar sadovnjaka, in sicer pri jablanah skupno največ dva litra na hektar, pri hruškah pa največ 1,2 litra Novagiba na hektar.
Samo pri hruškah pa je možno za izboljšanje nastavka po pozebnih temperaturah uporabiti Florgib tablete. V primeru zelo močnih pozeb proizvajalec priporoča kombinacijo oziroma mešanico Florgib tablet.
Na občutljivost brstov na nizke temperature v času od začetka brstenja sicer precej vpliva oskrba dreves in prehranjenost brstov v preteklem letu, predvsem v obdobju od avgusta do odpadanja listja. Uravnotežena prehrana, zdravo listje, primerna vlažnost, zračnost in živost tal jeseni pripomorejo k višji koncentraciji hranil v brstih in s tem večjo odpornost na pozebo naslednjo pomlad.
Ker večina pridelovalcev nima možnosti uporabe aktivne zaščite proti spomladanski pozebi, ki jo prinaša strokovna, pravočasna uporaba oroševalnega sistema, so v KGZS pripravili še nekaj ukrepov, s katerimi lahko sadjarji vplivajo na zmanjšanje škode ob spomladanski pozebi.
Po izkušnjah dveh pozebnih let so nekateri sadjarji uspešno dvigovali temperaturo z zadimljenjem (kurjenje ob robovih parcel) in kurjenjem znotraj nasadov.
Ob kurjenju vlažnega žaganja, grmičevja ali trave se sprošča vlaga, ki ob kondenzaciji oddaja energijo in posledično nekoliko ogreje ozračje. Ogljikov dioksid, ki se sprošča pri gorenju, pomaga pri učinku “lokalne tople grede”, vodna para, ki se sprošča, pa ustvari meglo, ki zmanjša radiacijsko ohlajanje zraka.
Trenutno v Sloveniji ni več v veljavi uredba o požarni ogroženosti, ki je prepovedovala kurjenje v naravi. Kljub temu je treba predhodno pridobiti mnenje Uprave za zaščito in reševanje, so dodali v zbornici.
Več o tem si lahko preberete tukaj Priporočila pred in po pozebi | Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (kgzs.si)
M. D.
