Iz primerjave povprečnih cen je razvidno, da je Šarčeva vlada maske tipa FFP2 plačevala po 4,64 evra za kos, v času Janševe so te kupovali po 3,40 evra za kos.Nadalje je bila povprečna cena dobavljenega ventilatorja v času Šarčeve vlade 49.154,55 evra, v času Janševe vlade pa 33.880,44 evra.Hkrati so bila skladišča v času, ko je Janša prevzel vlado od Šarca, praktično prazna in brez zaščitne opreme, čeprav smo dnevno že tudi pri nas beležili nekaj deset na novo okuženih.
V osrednjem državnem logističnem centru v Rojah je bilo 16. marca na razpolago:
- 93.500 kirurških mask,
- 2000 mask FFP1,
- 1000 mask FFP2,
- 3400 mask FFP3,
- 1,5 milijona lateks rokavic,
- 8649 zaščitnih kombinezonov in
- 374 zaščitnih očal.
Vse to ni bilo dovolj niti za en dan glede na ocenjene potrebe v Sloveniji, z izjemno lateks rokavic, kjer so zaloge glede na ocenjene potrebe zadostovale za štiri dni.
Nadalje poročilo opozarja še na to, da je Šarčeva vlada 13. februarja, ko so se v sosednji Italiji okužbe naglo širile, virus pa je bil najverjetneje že tudi v Sloveniji, slovenskim podjetjem poslala poziv k donaciji opreme za Kitajsko kot uradno humanitarno pomoč Slovenije.
Za donacijo 1,2 milijona mask slovenske podružnice KPG je bil nato v času Šarčeve vlade organiziran prevoz na Dunaj, od koder je bil organiziran let do Wuhana. Prevoz so plačali iz državnega proračuna.
Šarčeva vlada je torej namesto, da bi nabavljala zaščitno opremo, pozivala k donacijam za nabavo zaščitne opreme na Kitajskem in nato še plačala letalski prevoz.
Poleg tega je za zajezitev koronavirusa Svetovni zdravstveni organizaciji namenila še finančni prispevek v višini 60.000 evrov.
Vlada Marjana Šarca tako ni prepoznala resnosti krize, ki jo s seboj prinaša širjenje virusa covid-19.
Marjan Šarec je tako še konec meseca februarja ugotavljal, da se ostri protivirusni ukrepi v Italiji niso izkazali za učinkovite. Zaradi prepočasnega odziva takratne vlade pa Slovenija v kritičnih trenutkih ni pravočasno naročila in vsaj minimalno preskrbela zadostne količine zaščitne opreme.
Iz poročila, napisanega 81 straneh, je še razvidno, da Šarec kot predsednik 13. slovenske vlade “očitno ni vestno ravnal v službi. Najbolj sporna pa je odločitev, da se za potencialno okužene povratnike iz žarišča v Italiji ne odredi karantena in da se pravočasno ne zapre oziroma zdravstveno nadzoruje meja z Italijo”.
Zaradi tega so nastale dodatne resne posledice za zdravje in življenje ljudi ter večja gospodarska škoda.
Šarčevo ravnanje oziroma opustitev dolžnega ravnanja vsebuje poleg znakov kaznivega dejanja po 258. členu Kazenskega zakonika tudi elemente kaznivega dejanja po 177. členu Kazenskega zakonika (KZ-1-NPB4). Za kar je predpisana kazen zapora do 8 let.
Minister za zdravje Aleš Šabeder pa je šele po pritiskih zdravniške zbornice, zdravstvene stroke in novo nastajajoče koalicije na podlagi 7. člena zakona o nalezljivih boleznih podpisal odredbo o razglasitvi epidemije. Odredba je začela veljati 12. marca 2020, ob 18. uri.
Iz korespondence ministra Šabedra izhaja, da mu Marjan Šarec hitrejšega ukrepanja v posamičnih primerih prej ni dovolil oziroma ga je celo aktivno preprečeval.
Vlada je poročilo poslala tudi Policiji. Hkrati vlada Računskemu sodišču RS predlaga, da revidira poslovanje Zavoda RS za blagovne rezerve za letošnje štiri prve mesece.
V Zavodu je zaposlen tudi Ivan Gale, tudi njemu je namenjen del poročila, o tem smo poročali včeraj. Gale je, kolikor je znano, še vedno v bolniškem staležu, četudi v tem času poskočno hodi okrog in daje intervjuje točno določenim medijem ter v medijskem pompu išče rešitve za svojo veliko zagato.
Poročilo zajema obdobje od 13. marca pa vse do 30. aprila 2020. Napisano je na 81 straneh, od tega je obdobju Šarčeve vlade namenjenih 15 strani, obdobju Janševe vlade pa vse ostale strani. Priložene so tudi številne priloge v obliki tabel in podobno.
Celotno poročilo vlade je dostopno tukaj.
J. M.
