Vse več podatkov kaže, da migranti pri prehajanju mej večih držav množično zlorabljajo azilni postopek. Slednje jim omogoča zakonodaja EU, ki takšnih zlorab postopka, namenjenega predvsem tistim, ki prihajajo iz držav, kjer je vojna, ne sankcionira oz. preprečuje.
Po podatkih nemške vlade je več kot 40.000 migrantov, ki so v prvih devetih mesecih letošnjega leta v Nemčiji zaprosilo za azil, pred tem za azil zaprosilo že v kateri od drugih držav EU. Dejanska številka je verjetno še precej višja, saj mnogi migranti nimajo dokumentov, kar pomeni, da lahko v vsaki državi za azil zaprosijo z drugim imenom.
In na kakšen način migranti zlorabijo azilni postopek? Ob prihodu v prvo državo, članico EU, migrant zaprosi za mednarodno zaščito. Po evropski zakonodaji policija v tem primeru migranta ne sme zavrniti, ampak ga mora prepeljati v azilni dom, kjer nato steče postopek ugotavljanja, ali je upravičen do azila. Ker imajo migranti v vmesnem času proste izhode, jih večina nemudoma odide naprej. V naslednji državi znova, najpogosteje pod drugim imenom, znova zaprosijo za azil in tako naprej, vse dokler ne pridejo do ciljne države.
Na ta način migranti postopke, ki so namenjeni zaščiti ljudi, ki prihajajo z vojnih območij, zlorabijo za to, da iz ekonomskih pridejo v ciljno državo, čeprav je že na prvi pogled jasno, da do azila niso upravičeni. Težava pri tem je, da evropska zakonodaja takšnih zlorab ne preprečuje in da migrantov, kjer ugotovijo tovrstne zlorabe, ni mogoče nemudoma vrniti nazaj v izvorno državo.
A. V.
