Kdo so najbogatejši Slovenci v letu 2024

Na vrhu lestvice najbogatejših Slovencev v letu 2024 sta Iza Sia Login in Samo Login, sledi jima Jure Knez. Med najbogatejšimi so tudi štirje znani športniki: Luka Dončić, Goran Dragić, Jan Oblak in Anže Kopitar.

Celotno premoženje najbogatejših je v skupnem znesku doseglo skoraj 10 milijard evrov, kar je največ doslej.

Luka Dončić je dosegel največji skok, saj je s povečanjem premoženja za 31 milijonov evrov presegel mejo 100 milijonov in se uvrstil na 22. mesto. Goran Dragić, ki se je nedavno upokojil, je na 44. mestu z 69,4 milijona evrov, medtem ko Jan Oblak in Anže Kopitar zasedata 85. in 93. mesto. Pri oceni premoženja športnikov se upoštevajo bruto plače z odštetimi davki in stroški.

Jure Knez, 360 milijonov evrov

Največji skok na lestvici najbogatejših Slovencev je uspel Juretu Knezu, soustanovitelju podjetja Dewesoft, ki se ukvarja z razvojem programske opreme za merilno tehnologijo in zbiranje podatkov. Dewesoft, ustanovljen leta 2000, že vrsto let beleži rast prihodkov, lani pa je podjetje ustvarilo 103,5 milijona evrov prihodkov ob 36-odstotni EBIT dobičkovni marži. S povečanjem vrednosti premoženja za 117 milijonov evrov je Knez dosegel skupno oceno premoženja v višini 360 milijonov evrov, kar predstavlja desetkratnik njegove ocene pred petimi leti. S tem se je prvič uvrstil med prvih pet na lestvici.

Vesna in Dari Južna, 345 milijonov evrov

Belokranjca Vesna in Dari Južna sta poslovno kariero začela z ustanovitvijo borznoposredniške družbe Perspektiva. Večino podjetij sta v svoj portfelj zajela s prevzemom družbe za upravljanje Vizija. Prek dveh holdingov Vizija imata v lasti gradbeno podjetje CGP, Tiskarno Novo mesto, Lisco in še nekaj naložb, med katerimi je opaznejši okoli 10-odstotni delež Petrola. Prihodki skupine Perspektiva FT, v kateri sta zakonca lastnika vsak polovice, so se lani povečali za šest odstotkov, na 366 milijonov evrov, čisti dobiček je zrasel za tretjino, na skoraj 35 milijonov evrov, kar je največ do zdaj. Skupina Perspektiva se je sicer predlanskim dokončno razdolžila in napoveduje nove prevzeme.

Družina Šešok, 340 milijonov evrov

Menedžerji Iskre s predsednikom uprave Dušanom Šešokom na čelu so leta 2006 prevzeli Iskro in najeta posojila potem poplačali iz Iskrinih sredstev. V lastništvu sta naposled ostala le še Šešok in drugi član uprave Jože Godec, od katerega sta po sporu Šešokova sinova Klemen in Matija odkupila 41,2-odstotni delež, nato pa sta deleže odkupila še od nekaj manjšinskih delničarjev, skupaj 47 odstotkov Iskre. Družina Šešok ima več stebrov premoženja. Največji je skupina Iskra, ki prevzema in posluje dobro (lani ob sicer dva odstotka manj prihodkih, a ob petino večjem čistem dobičku) in posluje panogi, ki je privlačna predvsem v času energetske prenove. Drugi pomemben steber so za najemnike iz logističnega sektorja prilagojene poslovne nepremičnine. Razlog za rast ocene je napoved rasti dobička in razvoj nepremičninskih poslov.

Igor Akrapovič, 253 milijonov evrov

Podjetje Akrapovič, ki ga je Igor Akrapovič v Ivančni Gorici ustanovil leta 1991, pod svetovno uveljavljeno lastno blagovno znamko izdeluje izpušne sisteme za motocikle in avtomobile ter titanove ulitke. Iz podjetja se je razvila skupina, ki izdelke prodaja v več kot 80 državah. Lani so okrepili prihodke za skoraj šest odstotkov, posebej močna je bila spet rast v avtomobilski panogi. Znova so dosegli rekorden čisti dobiček, ki je presegel 28 milijonov evrov. Število zaposlenih se je do konca leta za malenkost zmanjšalo, na 1.743. V prihodnje želijo razviti nove dejavnosti, stavijo na diverzifikacijo in znanje obdelave titana. Poslovanje podjetja je zelo uspešno, so pa vrednotenja v panogi skromnejša, posledično je ocena nižja, kot bi morda kdo sklepal na podlagi dobička in dividend.

Ivo in Anastasia Taja Boscarol, 249 milijonov evrov

Ivo Boscarol je podjetje Pipistrel ustanovil leta 1987. Proizvajalec ultralahkih motorno-jadralnih letal, jadralnih letal s pomožnim motorjem in letal na električni pogon ima izjemen potencial. Tega je v letu 2022 prepoznal tudi Textron, ki je vsa Boscarolova podjetja (četrtinska lastnica je bila še hči Anastasia Taja) prevzel za 218 milijonov evrov. Po približno 30 milijonov vrednih donacijah občini Ajdovščina, zaposlenim in gasilcem s Krasa sta takoj začela iskati nove poslovne priložnosti, zlasti v nepremičninskem sektorju, v razvojnih naložbah različnih zagonskih podjetij od prehrambne do obrambno-tehnološke panoge in v finančnih naložbah.

Slovenski multimilijonarji v letu 2024: