Gibanje Svoboda na lokalnih volitvah 2026 nastopa z retoriko, ki poudarja ceste, prometno varnost in lokalni razvoj. Svoboda ima 43 kandidatk in kandidatov za lokalne volitve. V Jugovzhodni Sloveniji kandidirajo: Andrej Kastrevec (Novo mesto), Gregor Kaplan (Trebnje), Vanja Movrin (Šmarješke Toplice), Samo Matkovič (Ivančna Gorica) in Franc Glušič (Mokronog–Trebelno).
Tokrat so se odrekli poslanca Klemna Boštjančiča, ki je bil na marčevskih državnozborskih volitvah za poslanca izvoljen v Novem mestu in Straži (namesto Jožice Derganc). Poslali so ga v Ljubljano, od koder tudi izhaja, pomagati Zoranu Jankoviću, ljubljanski odbor Svobode pa je tako razklan in ga člani zapuščajo.
Boštjančič je tako Svobodin klasični “padalec”: kandidat iz prestolnice, ki je glasove nabiral na Dolenjskem, zdaj pa se poteguje za župana Ljubljane. Tudi njegov program za prestolnico omenja promet in varnost, a realnost državne politike stranke na tem področju kaže drugačno sliko.
3. razvojna os jug: obljube lokalnih kandidatov, doslej mrk
Andrej Kastrevec, kandidat Svobode za župana Novega mesta, v programu izrecno obljublja večjo aktivnost in sodelovanje z državo pri izgradnji zahodne novomeške obvoznice, šmihelske obvoznice ter 1. in 2. odseka južnega dela tretje razvojne osi. To so ključni projekti za razbremenitev Novega mesta in povezavo z Belo krajino. Podobne poudarke o prometu in infrastrukturi najdemo tudi pri drugih lokalnih kandidatih stranke. Hkrati pa vsi pozabljajo na obljube njihovega vodje Roberta Goloba pred volitvami 2022, da avtocestnega omrežja ne bodo širili. Tako je vsa štiri leta tudi bilo. Tovrstne investicije so bile zablokirane, s takšnimi ali drugačnimi izgovori. V Novem mestu s pomočjo civilne iniciative.
Šele v novi vladi, oktobra 2026, je DARS dobil integralno dovoljenje za etapi 3 in 4 (Osredek–Maline s predorom pod Gorjanci). Za gradnjo etape 1 in 2 (od avtoceste do Oskredka) pa stvar še vedno stoji na sodišču. Ključni odsek pri Novem mestu z mostom čez reko Krko tako ostaja blokiran. Severni del osi se gradi, južni pa bistveno zaostaja. Golobova vlada (v kateri je Svoboda vodilna) ni uspela (ali ni hotela) pospešiti postopkov, da bi odpravila večletne zamude, ki lokalno gospodarstvo in prebivalce stanejo časa, varnosti in razvojnih priložnosti.
Lokalne obljube kandidatov nekdanje koalicije (Svoboda, SD in Levica) so tako v tem kontekstu predvsem kampanjska retorika, ki ne odraža dosedanjih rezultatov strank na državni ravni.
Varnost: prazne obljube
Stranka in njeni kandidati pogosto omenjajo varnost (prometno, občinsko, lokalno). A ko je Evropski parlament 8. oktobra 2026 glasoval o resoluciji, ki poziva k strategiji EU proti islamistični infiltraciji in vplivu mreže Muslimanske bratovščine, iz katere je izšel Hamas, sta evropska poslanca Svobode Irena Joveva in Marjan Šarec (skupina Renew) ostala brez glasu. Nista glasovala, tega nista pojasnila, preprosto sta se potuhnila. Resolucija je bila sprejeta z 381 glasovi za in 167 proti. Slovenski poslanci SDS in NSi so glasovali za, Matjaž Nemec (SD) in Vladimir Prebilič (Prerod oz. Zeleni) proti.
Absenca Joveve in Šarca ni tehnična podrobnost: gre za dokument, ki zahteva boljši nadzor financiranja, oceno uvrstitve povezanih mrež na seznam terorističnih organizacij in strožji odnos do organizacij, ki jih nekatere države že štejejo za varnostno tveganje.
Nadalje se Svoboda na lokalni ravni predstavlja kot stranka, ki presega ideološke delitve in rešuje konkretne probleme (ceste, varnost, vsakdan). Na državni in evropski ravni pa njeni predstavniki pogosto izbirajo odsotnost ali nasprotovanje ukrepom, ki bi konkretno naslovili varnostna vprašanja, povezana z islamističnimi mrežami in tudi nezakonitimi migracijami. Poznavalci to vidijo kot sistemsko neskladje med kampanjsko retoriko in dejanskimi glasovanji.
Verodostojnost, obljube
Vse to zmanjšuje verodostojnost trditve, da stranka resno zastopa interese regij. Lokalni kandidati, kot je Kastrevec, so sicer bolj “domači”, a njihove obljube o cestah, varnosti in drugih za prebivalstvo občutljivih in zelo pomembnih temah močno majejo verodostojnost in s tem zaupanje. Štiri leta doslej so namreč molčali, vsaj javno ni bilo zaznati njihovih nasprotovanj ljubljanski centrali in šefu.
Svoboda na lokalnih volitvah nastopa v vsega 43 občinah (od 212), to je v le 20 odstotkih, petini, občin. Očitno je, da imajo velike težave s kadri. Kritični pregled pa kaže tudi ponavljajoči se vzorec: lokalne obljube o infrastrukturi in varnosti se slabo ujemajo z rezultati na državni ravni (ceste) v času nedavne vlade, njihove podrejenosti Levici ter evropskimi glasovanji (neglasovanje o strategiji proti Muslimanski bratovščini, v podporo terorizmu).
Volivci v Jugovzhodni Sloveniji lahko sami presodijo, ali ne gre morda zgolj za začasno kampanjsko taktiko.
Glasovanje in podrejanje aprila 2022:
M. D.
