Po dveh dneh nasilnih protestov, ropanj in spopadov s policijo v središču Milana so oblasti objavile prve podrobnejše podatke o sestavi pridržanih in aretiranih oseb. Med tistimi, ki so bili formalno aretirani, je bilo več kot 40 odstotkov tujcev.
Protesti, ki so se začeli v soboto, 17. oktobra 2026, kot mirna demonstracija gibanja »Italia in Piazza« proti draginji, visokim cenam goriva, nizkim plačam in težavam v javnih storitvah, so se hitro sprevrgli v ulično nasilje. Skupine moških, večinoma s pokritimi obrazi, so napadale policijo s kamni, steklenicami in drugimi predmeti, zanetile barikade, razbijale izložbe in ropale trgovine, med drugim Decathlon, Under Armour, Levi’s in Carrefour.
Nemiri so se nadaljevali tudi v nedeljo, 18. oktobra, in zajeli več delov mestnega središča okoli Piazza Duomo.
Po uradnih podatkih je bilo na policijske postaje pripeljanih 271 oseb. Od tega je bil delež tujcev, migrantov, približno 40 odstotkov. Po navajanju nekaterih preostali delež aretiranih predstavljajo pripadniki skrajno levih gibanj, kot so Antifa in druge. Obtožbe vključujejo uničevanje in ropanje. Za te kazniva dejanja so predvidene zaporne kazni od osmih do 15 let, z možnimi zvišanji.
Premierka Giorgia Meloni je dogodke označila za »nesprejemljivo huliganstvo«, ki izkorišča legitimne proteste, in sklicala izredni vrh o javnem redu. Vlada je napovedala nove, strožje predpise proti »urbani gverili« in razporeditev dodatnih 500 vojakov v Milano. Podpredsednik vlade Matteo Salvini je ponovil geslo »chi rompe paga« (kdor razbija, plača) in pozval k hitrim ter odločnim sankcijam.
Župan Milana Giuseppe Sala je obsodil nasilje kot »nesprejemljivo in neopravičljivo«, hkrati pa opozoril, da so frustracije prebivalstva zaradi draginje resnične. Škoda trgovcem je po ocenah Confcommercia dosegla približno milijon evrov, poleg tega pa so se začele odpovedi rezervacij v hotelih in restavracijah zaradi strahu pred novimi nemiri.
Podobni, čeprav manjšega obsega, so se spopadi zgodili tudi v Torinu, Bologni, Bergamu in Brescii. Preiskovalci nadaljujejo analizo video posnetkov in družbenih omrežij, da bi identificirali še več udeležencev.
A. J.
