V Sloveniji danes obeležujemo Dan samostojnosti in enotnosti, dan, ko je Slovenija pred 30 leti razglasila rezultate plebiscita, na katerem smo se Slovenci in Slovenke z veliko večino odločili odcepiti od nedemokratične Jugoslavije in zaživeti v samostojni, demokratični državi.
Plebiscit o samostojni Sloveniji je potekal 23. decembra 1990 na podlagi zakona o plebiscitu, ki je bil v začetku decembra v skupščini, predhodnici zdajšnjega državnega zbora, sprejet z 203 glasovi. Že prej so sicer naslednice stranke Komunistične partije Slovenije, katere zadnji predsednik je bil Milan Kučan in samostojni državi niso bile naklonjene, zahtevale, da bi se moralo za to, da bi referendum uspel, izreči vsaj polovica volivcev, s čimer so želele zmanjšati možnosti za uspeh referenduma. Demos, ki je vodil vlado, je z nekaj bojazni na slednje pristal, a se je na koncu izkazalo, da je bil strah odveč.
Na plebiscitu je za osamosvojitve glasovalo 93,2 odstotka vseh volilnih upravičencev, od katerih se jih je za osamosvojitev izreklo 95 odstotkov (ali 88,5 odstotka vseh).
Da je plebiscit uspel, je bilo znano že nekaj po 22. uri, ko so prešteli okoli 60 odstotkov glasov. Predsednik Demosa dr. Jože Pučnik, po katerem je danes poimenovano Letališče Jožeta Pučnika na Brniku, je takrat izrekel znameniti stavek: “Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo.”
Izide plebiscita so uradno razglasili čez tri dni, zato vsako leto 26. december zaznamujemo kot Dan samostojnosti in enotnosti, ki je državni praznik in dela prost dan.
Letošnje praznovanje ob 30-letnici plebiscita je bilo zaradi epidemije covida-19 okrnjeno. Tudi državna proslava je tokrat potekala le v televizijski obliki. Slavnostni govornik je bil predsednik slovenske vlade Janez Janša. Uvodoma je poudaril, da je bil čas pred 30 leti edini čas, ko si je slovenski “narod resnično dobesedno napisal sodbo sam”. Ta sodba je bila veličastna, odmevala je navzven po svetu ter v duši in srcu slehernega Slovenca.
Prav vsak, ki je s svinčnikom obkrožil za samostojno Slovenijo, je ne glede na svoj izvor po krvi postal del slovenskega občestva, del naroda v modernem smislu. Kot je takrat zapisal pesnik, našo dušo je zajelo slovesno razkošje in naša srca je napolnila toplina. Vedeli smo, kaj smo in to smo tudi želeli biti. Vstali smo, stali vsemu navkljub in čez pol leta z našim odporom agresiji JLA in bojem ter zmago v vojni za Slovenijo tudi obstali. Kljub tavanjem dela politike je bil slovenski narod enoten.
Kasneje smo samo še enkrat, ob vstopanju v EU, pokazali takšno mero zrelosti. Kljub temu, da bi jo potrebovali ves čas. Ne vedno zaradi usodnosti, zaradi koristnosti pa prav gotovo.
Namesto politike sodelovanja in vključevanja sta bili skoraj dve tretjini časa po osamosvojitvi zaznamovani z izključevanjem. Večina tega, kar danes v Sloveniji večino ljudi različnih prepričanj moti, je posledica izključevanja drugače mislečih. Drugače misleče se praviloma izključuje iz ideoloških razlogov. Če pa se branijo, se njim očita, da odpirajo ideološke teme. Polovici naroda se tako velikokrat zanika temeljna demokratična pravica, misliti in govoriti različno.
Politika izključevanja je tudi posledica javnega poudarjanja tega, kar nas ločuje.
Bogastvo naše dežele so njeni ljudje. Nikoli ne bomo največji, lahko pa smo najboljši. Tako kot so že mnogi naši podjetniki, športniki, umetniki in znanstveniki. Lahko pa smo najboljši tudi kot skupnost in država. Le naš zaklad plebiscitne enotnosti, ki žal večino časa treh desetletij leži globoko zakopan sedem klafter pod zemljo, moramo vložiti v našo skupno prihodnost.
Pred nami so dnevi, ki so vsako običajno leto posebni. Praznični. Slovesni. Ko se spominjamo naše enotnosti pred 30 leti, se veselimo novega rojstva in neštetih priložnosti, ki jih prinaša vsako novo leto.
Tokrat leto ni običajno in vsi smo že utrujeni od dolgega spopada z epidemijo. Nikomur ni lahko. Vendar si vsega prazničnega vzdušja ne pustimo vzeti. Praznovali bomo ločeni, vendar povezani. V mislih s tistimi, ki se v prvih vrstah borijo za naše zdravje in življenja. Povezani v zavesti, da bomo tudi tokrat zmogli in zmagali. Z željo, da v novem letu bolj dihamo s polnimi pljuči. Smo narod, ki je svoje moči združil v najbolj usodnih trenutkih ter zato stal in obstal. Tudi po tej zimi bo prišla pomlad. In naslednje leto bomo na božični in novoletni večer spet napolnili cerkve in trge v skupnem slavju in veselju.
Iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Vesel in blagoslovljen Božič ter zmagovito novo leto želim.
Ostanite zdravi in pogumni.”
Celoten video nagovor predsednika vlade Janeza Janše je na voljo na povezavi: plebiscitno-izrocilo-enotnega-naroda/
V državnem zboru so praznik obeležili s slavnostno sejo. Podpredsednica državnega zbora Tina Heferle je v slavnostnem govoru pozvala k zasledovanju vrednot, kot so enotnost, spoštovanje, strpnost in demokratičnost.
Predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca pa je v posebni poslanici med drugim zapisal:
“23. decembra 1990 se nas je 1.289.369 sorojakov odločilo, da želimo živeti v samostojni in neodvisni državi. Tako radostni, složni, poenoteni in združeni smo Slovenke in Slovenci pokazali sebi in svetu, da smo in bomo obstali kot narod s svojo lastno državo, ki je suveren in neodvisen v svojem odločanju in ki se zna in zmore kosati z drugimi številčnejšimi narodi.
Ko smo se izrekali za Slovenijo, nas ni bilo strah negotove prihodnosti, ker smo pogum in samozavest črpali iz enkratne zgodovinske povezanosti slovenske osamosvojitve. Trideset let kasneje še vedno čutimo to srž zgodovinskega pričakovanja.
Prelomna odločitev, ki je spremenila tok zgodovine, je bila začrtana in s krvjo zapisana od ljudi za ljudi. Prav zato si želim, da si na ta praznik in to obletnico prikličemo spomine, ki smo jih kot kaže zaklenili globoko v svojih srcih.
Pred nami so težki časi, ki jih lahko premagamo edino skupaj. Zgradimo svoj varni obroč ter zaščitimo sebe, svoje najdražje in najbolj ranljive. Bodimo potrpežljivi, strpni, solidarni in odgovorni.
Če kdaj, ni zdaj čas za politična prerekanja in kravje kupčije. Pred sabo imamo jasen cilj in spet znova skupen motiv – premagati sovražnika kot je novi koronavirus. Vse drugo lahko počaka. Verjamem, da nam bo uspelo, kot nam je uspevalo v najtežjih zgodovinskih trenutkih.”
Poslanica predsednika Državnega sveta je dostopna tukaj: Poslanica
M. D.
