V Kočevskem rogu se bo ob 11. uri začela spominska slovesnost z mašo za žrtve povojnih pobojev. Vodil jo bo predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje. V kulturnem programu bo zbrane nagovoril nekdanji ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič.
Slovesnost je v preteklih letih potekala pri breznu pod Krenom, lani pa so jo prvič pripravili pri jami pod Macesnovo gorico nedaleč stran, kjer so bile ob koncu druge svetovne vojne brez sodbe pobite predvsem slovenske žrtve.
Letošnja slovesnost bo potekala tudi v luči nedavnega sprejetja novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Z njo je bil 17. maj znova razglašen za nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja, hkrati pa novela omogoča prenos in pokop posmrtnih ostankov žrtev vojn in revolucije na ljubljansko pokopališče Žale.
Iz Jame pod Macesnovo gorico so arheologi leta 2022 izkopali posmrtne ostanke 3450 moških. Po ugotovitvah vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč je šlo večinoma za slovenske domobrance, ki so jih partizanske sile brez sodbe pobile v času od 2. do 10. junija 1945, nato pa vhod v jamo minirale.
Vlada Roberta Goloba je ostanke žrtev iz Jame pod Macesnovo gorico dala iz kočevske komunale prenesti v državno kostnico v Škofji Loki, ki pa jo je del politike in javnosti ocenil kot neprimerno in si želi, da bi bili ostanki preneseni v centralno kostnico, ki bi jo uredili na Žalah.
Kot ugotavljajo zgodovinarji, naj bi v Kočevskem rogu v več grobiščih končalo do 30.000 žrtev medvojnih in povojnih zunajsodnih pobojev, največ, med 15.000 in 20.000, v breznu pod Krenom. Šlo naj bi za žrtve različnih narodnosti nekdanje skupne države. V breznu pod Macesnovo gorico naj bi bili pobiti predvsem Slovenci.
M. D.
