Na izredni seji Državnega zbora so poslanci s 47 glasovi za in 32 proti sprejeli novelo Zakona o lokalnih volitvah, s katero se občinam vrača možnost samostojnega odločanja o organizaciji volilnih enot v krajevnih, vaških in četrtnih skupnostih. Novela prinaša tudi spremembe glede volilne pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.
Pomemben del novele se nanaša na volilno pravico državljanov tretjih držav. Sprejeta rešitev določa, da državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji ne bodo več mogli voliti predstavnikov lokalnih skupnosti. Tako je urejeno v večino razvitih evropskih držav.
Pri tem se predlagatelji (SDS, NSi, SLS, Fokus in Resnica), podprli so jih tudi Demokrati, sklicujejo na 43. člen Ustave RS, ki določa, da imajo volilno pravico polnoletni državljani in državljanke Republike Slovenije, zakon pa lahko določi tudi pogoje za sodelovanje tujcev na volitvah. Ob tem poudarjajo, da državljani držav članic EU volilno pravico na lokalnih volitvah še naprej ohranjajo, saj to izhaja iz skupnih pravil EU
Kot enega od razlogov za spremembo zakona izpostavljajo tudi problematiko fiktivnih prijav prebivališča. Po podatkih policije je bilo v lanskem letu zaznanih več primerov kršitev na tem področju, zaradi česar lahko prihaja do primerov, ko o lokalnih zadevah odločajo posamezniki, ki v posamezni lokalni skupnosti dejansko ne živijo.
Drugi del zakonskih sprememb pa je enotna volilna enota, ki daje prednost gosteje poseljenim območjem, kjer večje število volivcev lažje odloča o sestavi svetov krajevnih in vaških skupnosti. Posledično bi lahko manjši kraji ostali brez ustreznih predstavnikov, kar bi vplivalo tudi na uravnotežen razvoj občin.
S sprejeto novelo se občinam ponovno omogoča izbira. Same se bodo lahko odločile, ali bodo volitve v ožjih delih občin izvajale v eni volilni enoti ali v več volilnih enotah, kot je veljalo pred spremembo zakonodaje leta 2024. Ocenjujemo, da takšna rešitev krepi samostojnost lokalnih skupnosti in jim omogoča prilagajanje volilnega sistema lokalnim potrebam.
Ob tem predlagatelji poudarjajo, da spremembe ne bodo bistveno vplivale na izvedbo prihajajočih lokalnih volitev, saj bodo občine lahko ohranile obstoječi sistem ali pa se odločile za drugačno ureditev.
Opozicija (Svoboda, SD in Levica) je glasovala proti, 32 jih je bilo, in že omenjajo ustavno presojo zaradi odvzema volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Njihov namen je očitno preprečiti spremembe volilne zakonodaje že za letošnje županske in lokalne volitve, ki bodo tretjo nedeljo v novembru.
M. D.
