Rezultatov analiz ni še niti za požarno vodo niti za zemljine. Analize vode iz reke Krke pa nihče ni niti naročil, niti občina Straža niti občina Novo mesto ne. Ne ve se niti to, kakšno škodo na zdravju so utrpeli gasilci niti kdo jim bo povrnil škodo zaradi uničene gasilske opreme. Medtem pa pristojni zatrjujejo, da je voda varna. Na pamet, brez analiz.
Dogodki minulega tedna so bili v znamenju Kemisa 2, druge najhujše ekološke nesreče po vrhniškem Kemisu. Požara sta si neverjetno podobna, odzivi tako lokalnih kot državnih oblasti pa tudi. V ozadju gre očitno za močan t. i. smetarski lobi, ki obvladuje sceno do potankosti. Na najslabšem pa so vedno ljudje.
Domnevno vse v redu, priporočila ostajajo (!?)
V preteklem tednu je bilo jasno, da se zavlačuje z objavo rezultatov analiz tudi za območje Zaloga. To so posredno potrdili tudi v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Še danes je tako, njihov zadnje objavljeni spletni prispevek na temo požara v Zalogu je z dne 2. avgusta, star torej 4 dni, pa še to je zgolj povzetek tistega, kar že tako vemo. Stare stvari torej za vse, ki redno spremljajo te dogodke. Menda niso nič slabega odkrili, ampak, prebivalcem še vedno priporočajo določene ukrepe. Vsaj v tem delu ne morejo iz svoje profesionalne kože, kar je sicer pohvalno, in posredno nakazuje, da stvari še zdaleč niso nedolžne. Še vedno ni tudi podatkov o analizah zemljin, še manj o analizah voda.
Kdo drži vrečo?
Slednje bi namreč tudi uradno pokazalo, kaj je res gorelo v Zalogu. Lastnik podjetja Ekosistemi s sedežem v Celju, ki prebiva v Škofji vasi pri Celju in se ponaša z nazivom vitez vina, po nekaterih podatkih pa naj bi bil tudi lovec v tamkajšnjih loviščih, Tomislav Kovačič, seveda ne priznava, da so v Zalogu goreli nevarni odpadki. Kako tudi bi, za zbiranje teh odpadkov Ekosistemi niso imeli nobenih dovoljenj. Če bi to priznal, pa bi samodejno priznal krivdo za zastrupljanje, kar bi se odrazilo tudi v visokih finančnih posledicah, ne samo pravosodnih. In tisti, ki danes “kupujejo” te njegove trditve, niso nič boljši od njega. Saj vemo, kdor vrečo drži … Nekaj podobnega bi lahko rekli tudi za straškega župana in večino članov občinskega sveta. Prav elegantno so na četrtkovi izredni seji “kupili” to prodajanje zgodbic.
Je to dim od sekancev?
Fotografije, ki krožijo po spletu, veliko smo jih naredili tudi sami (tudi to, ki je nastala takoj po izbruhu požara 20. 7. popoldne), pa kažejo na povsem nekaj drugega. Gost črn dim, ki se je ob požaru valil iz Zaloga, prav tako kaže, da tam niso goreli lesni odpadki in sekanci, pač pa vse kaj drugega. Navsezadnje smo bili iz portala Moja Dolenjska prvi od medijev na kraju te velikanske okoljske nesreče in to tudi posneli.
Gasilo je 575 gasilcev, 4 dni
Štiri dni je 575 gasilcev gasilo požar, pri tem je bilo uničene veliko gasilske opreme. Kdo bo to plačal, se še vedno ne ve, kar nam je v četrtek dopoldne potrdil tudi poveljnik novomeške poklicne gasilske enote Gregor Blažič. Novomeški gasilci, teh je bilo 26, so bili že napoteni k osebnim zdravnikom, kakšni so izidi teh pregledov se ne ve. Za ostalih 549 pa je straški občinski svet točno 14 dni po požaru sprejel priporočilo, naj opravijo preglede. Opravljali jih bodo seveda pri svojih zdravnikih, izidov javnost v celoti ne bo nikoli izvedela. Mimogrede, zakaj se občinski svetniki niso sestali drugi, tretji dan po požaru, pač pa so čakali neverjetno dolgih 14 dni?
Zdravstveni dom Novo mesto nima podatkov o posledicah
V četrtek, še pred izredno sejo, smo zato vodilne v Zdravstvenem domu Novo mesto vprašali, koliko gasilcev se je oglasilo pri njih na pregledih in kakšni so izidi. Prejeli smo odgovor, da so 20. 7. 2017 z ekipo nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Novo mesto pregledali in oskrbeli predvsem zaradi vdihavanja dima, žuljev ali pikov insektov 29 gasilcev. Že pred prihodom reševalcev na požarišče v Zalogu pa je policija prepeljala enega gasilca v Urgentni center Splošne bolnišnice Novo mesto. Naslednji dan, 21.7.2017, pa so z ekipo pregledali in oskrbeli 3 gasilce, in sicer zaradi žuljev ali dehidracije, pri čemer so enega izmed njih prepeljali v Urgentni center Splošne bolnišnice Novo mesto.
Glede posledic po končani intervenciji pa v Zdravstvenem domu Novo mesto pa nimajo podatkov. To je odgovor, ki smo ga prejeli v petek, 4. 8., to je 15 dni po požaru.
Kako je z vodo iz reke Krke?
Agencija RS za okolje je v tem času objavila dva podatka, enega za meritve z dne 17. 7. 2017, to je tri dni pred požarom. In drugega za meritve, ki so jih izvajali 31. 8. 2017. Vendar pa so bile te meritve zgolj za Žužemberk in Stražo (jez) – precej nad Zalogom. Merili so t. i. kopalne vode, pri čemer ugotavljajo zgolj navzočnost dveh bakterij. Teh v vodi ni bilo in Krka naj bi bila “primerna za kopanje”.
Kako je z ostalimi meritvami reke Krke? Ni jih, treba jih je naročiti in plačati, tega ni storil nihče
Meritve za mesta, ki niso zajeta v programu državnih meritev (monitoring), to pa so mesta vse pod straškim mostom dalje do izliva reke Krke v Savo, pa izvaja novomeški Oddelek za okolje in zdravje, ki ga vodi Dušan Harlander. Ta je letošnje meritve že opravil. Zadnje 18. in 19. julija in tudi izdal “Poročilo za leto 2017”. Ko smo Harlanderja v preteklih dneh spraševali in vztrajali, kdaj bodo naslednje meritve, nam je v petek le odgovoril: “Pregled rek izven državnega monitoringa je samo enkrat na leto in ga plačajo občine, ki so ob rekah.”
Pisnega poročila o meritvah izcedne vode tudi še ni
Šli smo dalje. Najprej smo vprašali Dušana Krštinca, župana straške občine. Ali so naročili dodatne meritve, kdaj in kakšni so rezultati, pa tudi, koliko so plačali za to. Nato pa smo v petek prejeli odgovor: “Občina Straža je naročila meritve izcedne vode. Vzorci so bili na terenu odvzeti 22.7.2017. Analize so bile predstavljene včeraj na izredni seji. Končnega pisnega poročila še nimamo.” Dodali so, da so za meritve plačali 6.634,45 evrov. Občina, ne Ekosistemi in ne Tomislav Kovačič, ki je zatrjeval, da bodo oni vse “pokrili, vse plačali”. Rezultate so predstavili ustno, vemo pa, da so podatki katastrofalni.
O seji občinskega sveta smo poročali tukaj: Seja občinskega sveta občine Staža
O zavlačevanju smo poročali tukaj: Pristojni zavlačujejo z objavo rezultatov
Podatkov za reko Krko nimajo niti v Novem mestu
Iskali smo torej podatke za reko Krko. V Straži jih torej nimajo. Ker je sosednja občina Novo mesto, smo vprašali tudi njih, ali so naročili kakšne meritve vode v reki Krki po požaru v Zalogu. Posebej smo izpostavili kakovost vode v Novem mestu in Otočcu, za to smo namreč prejeli tudi več vprašanj. In od njihove službe za stike z javnostmi prejeli naslednji odgovor: “Na Mestni občini Novo mesto spremljamo ugotovitve pristojnih služb glede posledic požara v Zalogu, monitoring pa v celoti izvaja država, zato mi dodatnih meritev nismo naročali.”
Država pa izvaja monitoring, kar smo že navedli uvodoma, za Krko le za območje Žužemberka in Straže pri mostu. Vse ostale meritve je treba dodatno naročiti in dodatno plačati. Tudi Mestna občina Novo mesto torej ni naročila nobenih meritev vode v reki Krki po požaru, ki je bil 20. 7. 2017 v Zalogu.
Kakšne pa so v resnici vode?
To kažejo podatki in posnetki, ki so jih dali v javnost krajani Zaloga in sosednje vasi Loke. Na svoji spletni strani pa jih je, med drugim, objavil tudi Aleš Plut, predstavnik civilne iniciative oziroma Regijskega društva ekološkega gibanja Ivančna Gorica (RDEG), ki ima predstavništvo tudi v Zalogu. Plut je ob objavi zapisal: “Ta črna strupena “voda” je pritekla iz vodnjaka, iz katerega so domačini pred izgradnjo vodovoda pili, ves čas pa tudi zalivali vrtnine! Do požara pred 14 dnevi. Nikoli več! Fotografija je nastala za primerjavo: leva plastenka vsebuje prozorno pitno vodo iz vodovoda, desna pa neprosojno kemikalijo iz vodnjaka, kjer je bila nekoč čista voda. Smrdi, da te ODNESE od flaše!” Smrad je identičen smradu ostankov zgorene odpadne surovine na obratu nekdanje Opekarne Novo mesto v Zalogu pri Straži, kar je bilo v bližini obrata moč zelo intenzivno zaznati takoj po požaru, vonj pa je na obratu prisoten še danes. Obrat je od vodnjaka oddaljen 400 m zračne linije. V nadaljevanju je zapisal, da je vodnjak v poplavnem območju, le nekaj metrov strank od brega reke Krke in je le še vprašanje časa, kdaj bodo strupi prišli v Krko, temu pa bo verjetno sledil množičen pogin rib v Krki. Poročilo o tem so v RDEG poslali tudi vsem pristojnim. Spremljali bomo tudi njihove odzive.
Objavljamo še fotografijo, ki dokazuje, kakšna voda na območju Zaloga in okolice je v resnici.
Strupena črna voda je pritekla iz vodnjaka, ki je od obrata Zaloga oddaljen 400 metrov zračne linije.
Fotografijo je na svojem Facebook profilu objavil Aleš Plut, predstavnik RDEG.
