7. junij 1991: Peterle in vladna ekipa v odgovoru na kritike ohranjajo osamosvojitveni optimizem

Slovenska vlada leta 1991. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Še vedno je močno odmeval udarni neposredni nastop finančnega ministra Dušana Šešoka v skupščini. Premier Lojze Peterle je na radiu odgovoril na kritike, tudi tiste znotraj Demosa. Na dnevnem redu je bilo tudi občutljivo vprašanje nove slovenske zastave.

Peterle odgovarja kritikom

Po odločnih trditvah Dušana Šešoka, češ da se Slovenija čez slabe tri tedne ne bo mogla dejansko gospodarsko in finančno osamosvojiti, je 6. junija najprej grmelo na svetu Demosa, kjer so predstavniki Slovenske demokratične zveze (SDZ) zagrozili, da jih po 26. juniju morda ne bo več v njegovi vladi.

Lojze Peterle, ki se je isti dan z delegacijo odpravljal na pomemben obisk v Rim, je o očitkih spregovoril na radiu. Povedal je, da Šešokov nastop ni bil usklajen z vlado in da se je minister mestoma izrazil nekoliko nerodno. V bran je vzel delo svoje ekipe pri pripravi in koordinaciji osamosvojitvenih dejavnosti, ki naj bi potekalo povsem normalno. Zaželel si je, da bi se o morebitnih pomanjkljivostih pred pohodom v javnost pogovarjali znotraj vlade in Demosa. Izjava SDZ z grožnjo o izstopu iz vlade se mu je v tem okviru zdela celo kot ‘nož v hrbet”.

Tovrstna čustvena oznaka je presenetila zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla, ki se je kot predsednik stranke podpisal pod izjavo. Rupel je ocenil, da je izjava ‘afirmativna in spodbujevalna’, saj naj bi motivirala k še bolj zavzetemu delu.

Opozicijski prenovitelji bi tik pred osamosvojitvijo tehnično vlado in zvezdo v zastavi

Šešokovo stališče, da bo junijska osamosvojitev lahko samo simbolična in ne dejanska, je seveda dala veter v jadra tudi opoziciji. Stranka demokratične prenove (SDP), dedinja Zveze komunistov Slovenije, je v njej videla dokaz o popolni nesposobnosti vlade. Če so slednji vseskozi očitali slabo delo na gospodarskem področju, naj bi jasne besede člana vlade kazale, da je kabinet zelo malo postoril tudi na področju osamosvajanja, kar pa je bila glavna naloga kabineta. Predlog ključne opozicijske stranke je bil radikalen. Izvedbo osamosvojitve naj bi samo devetnajst dni pred rokom zaupali tehnični vladi strokovnjakov.

Ista stranka je bila glavna cokla na poti do nove zastave za novo državo. Kot je 7. junija izpostavil predsednik skupščine dr. France Bučar, je bilo kar nekaj možnosti, da bo neodvisno Slovenijo v samostojnost pospremila zastava z rdečo zvezdo njene socialistične predhodnice. Ker ni bilo drugačnega dogovora, je parlamentarnim strankam posredoval predlog, naj bo nova zastava tradicionalna slovenska trobojnica brez zvezde. V opoziciji predlogu niso nasprotovali liberalni demokrati, socialisti se (še) niso hoteli izreči, prenovitelji pa so bili proti in so vztrajali pri zvezdi. Za uveljavitev sprememb bi bila sicer potrebna dvotretjinska večina.

Zvezna vlada piše slovenski

1. junija 1991 je Peterletova vlada prejela tudi pismo Markovićevega zveznega kabineta. V njem je napovedoval obisk svoje delegacije v Ljubljani za 12. junija. Ob premierju Markoviću naj bi bili v njej tudi vidni Slovenci iz vlade, podpredsednik Živko Pregl, prometni minister Jože Slokar in namestnik obrambnega ministra Stane Brovet. Sicer pa je zvezna vlada vztrajala pri svoji običajni mantri, da je potrebno dogovor o prihodnosti federacije doseči v paketu in da mora Slovenija predvsem izpolnjevati finančne obveznosti do zvezne države vse do bridkega konca.

Da se v ozadju pripravlja tudi drugačna rešitev, je bilo razvidno iz premikov armadnih enot po Sloveniji. Tako je imel poveljnik 31. korpusa Mičo Delić sestanek s poveljniki garnizij in enot. Dogovarjali so se o možnostih organizacije daljšega bivanja v vojašnicah, o nujnosti preselitve orožja iz osrednjih skladišč v priročna in o potrebi po deponiranju potnih listov starešin v poveljstvu.

Avtor: Aleš Maver

Vir: gov.si/Slovenija30