Poslanec Klemen Boštjančič je bil na volitvah marca 2026 izvoljen v Volilnem okraju (VO) Novo mesto 2. Kot Ljubljančan brez omembe vrednih povezav z Dolenjsko predstavlja klasičnega “padalca” – kandidata, ki ga stranka spusti v okraj, kjer ni domač in kjer ga volivci redko ali sploh ne vidijo. Pri tem je Boštjančič nadomestil Novomeščanko Jožico Derganc, ki jo je Svoboda umaknila na listo v Laško, kjer pa ni bila izvoljena.
To samo po sebi še ne bi bilo tako sporno, če se poslanec Boštjančič, tudi podpredsednik stranke Svoboda, ne bi izogibal pomembnim odločitvam.
Včeraj, 22. maja, pri izvolitvi Janeza Janše za predsednika vlade, se glasovanja ni udeležil. Skupaj z Robertom Golobom in Terezo Novak (vsi Svoboda) ni niti prevzel glasovnice. Boštjančič svoje odsotnosti z včerajšnje seje javno ni pojasnil.
Ni glasoval za, ni glasoval proti – preprosto ga ni bilo.
Kot je na X opozorila dr. Vida Čadonič Špelič: VO Novo mesto 2 (center in Straža – op.) se sooča s številnimi izzivi. Mi pa dodajamo: Če se Boštjančič že v začetku mandata izogiba navzočnosti v državnem zboru, bo sploh zmogel aktivno pomagati pri reševanju teh zadev?
Volivci v Novem mestu in Straži upravičeno pričakujejo, da njihov poslanec aktivno sodeluje pri ključnih glasovanjih in prevzema odgovornost. Ne glede na to, od kod prihaja. Odsotnost na tako pomembni seji, kot je bila včerajšnja, pa pušča grenak priokus in krepi občutek, da je Boštjančičev mandat bolj strankarski kot lokalni.
Lokalna zastopanost bi morala biti v politiki višja prioriteta. Zato se lahko vprašamo: Ima Novo mesto svojega poslanca ali le strankarskega predstavnika?
M. D.
