Avtorji novih prispevkov za slovenski pomladni program so že skozi vse lansko leto, pa še prej, govorili in pisali, da smo se ponovno znašli v času zgoščene zgodovine, ko svet in Slovenci v njem iščejo soglasje za razvojni obrat (Ž. Turk), za normalno in sproščeno Slovenijo (J. Janša), za suverenost sredi nove krize zahodne Evrope (B. Pahor), za kulturo življenja sredi demografske krize (J. Cigler Kralj) in za uvrščanje sredi globalnega spopada med demokracijami in avtokracijami (D. Rupel). Okoli sto avtorjev je na več kot tisoč straneh velike knjige v dveh delih odgovarjalo na konkretna vprašanja, ki jih zastavlja sedanji odločilni trenutek po volitvah 22. marca
Desno-sredinske parlamentarne stranke so izvolile predsednika Državnega zbora. Brez stranke Resnice podpisale koalicijsko pogodbo, skupaj z njo predlagale mandatarja za sestavo Vlade, Janeza Janšo, ki je bil v petek, 22. maja, izvoljen z 51 poslanskimi glasovi.[1] Ob izvolitvi je ponovil glavne cilje koalicijske pogodbe in napovedal partnersko sodelovanje z opozicijo, pod geslom » kdor ni proti nam, naj sodeluje z nami «. V času med splošnimi volitvami in izvolitvijo mandatarja je nova desno-sredinska koalicija v sodelovanju s stranko predsednika Državnega zbora predlagala tri zakone, ki določno sledijo zavezam koalicijske pogodbe.
Kot vse kaže, bomo kmalu v začetku junija pozdravili šestnajsto vlado Republike Slovenije.[2] O zapletenih domačih problemih in ukrepih (od varnosti in zdravstva do šolstva in kulture, predvsem pa financ), ki čakajo novo vlado, smo podpisniki tega pozdrava objavili veliko razprav, v katerih se razmišlja o težavah in možnostih zgoščenega zgodovinskega trenutka. Spomniti hočemo na vzore in vzornike, pravila in vrednote, ki naj bi utemeljevale poslanstvo vlade v prihodnjih mesecih in letih. Tako kot prva slovenska demokratična vlada iz leta 1990 in še nekatere vlade pozneje naj bi bila tudi Vlada 2026-2030 utemeljena na osamosvojitvi in na dosežkih narodno zavedne politične generacije[3], ki je prevzela duhovno in politično pobudo ob koncu hladne vojne in po razpadu komunizma v Sovjetski zvezi.
V obdobju globalizacije ter množičnih stikov ljudi različnih prepričanj in veroizpovedi je temeljni predpogoj miru v svetu in v Sloveniji kultura strpnosti, načelo dolžnosti in zlato pravilo: kar nočeš, da kdo stori tebi, tudi ti ne stori drugemu. V demokraciji naj prevladuje družbeni inženiring oblasti, ki naj ukrepa sorazmerno, zmerno in premišljeno, tako da povzroča čim manj škode ljudem in njihovim družinam. Politične voditelje, kot so bili Churchill, De Gaulle in Adenauer, navsezadnje tudi slovensko osamosvojitveno generacijo 1987 -1992 je odlikovalo to, da so imeli njeni prvaki pred očmi religiozne, etične in kulturne temelje judovstva in krščanstva, ki so oblikovali zahodno kulturo. Tudi danes naj bi bili vzor narodne in evropske državotvorne zavesti.
Svetovni mir, med drugim izid vojn v Ukrajini in v Iranu, je odvisen od konfrontacije med Vzhodom in Zahodom. Mirovna prizadevanja slovenske vlade bodo morala upoštevati prave izvore globalnih spopadov – razseljevanja in preseljevanja ljudstev zaradi pomanjkanja hrane in vode, množične in genocidne poboje zaradi državljanskih vojn, medetničnih in medverskih spopadov, pobijanja, terorizem in diktatorska nasilja, revolucije in državni udari. Govorimo o migracijah in demografski zimi evropskih držav, o njihovi obrambni odvisnosti od Amerike, o nesposobnosti poiskati po vzoru očetov ameriške ustave učinkovito kombinacijo notranje svobode in zunanje varnosti Evropske unije.
Novo vlado Republike Slovenije sestavlja pet parlamentarnih strank in pet političnih osebnosti, ki jim predsedujejo, v sodelovanju s stranko Resnica, ki ima predsednika Državnega zbora. Kot ekipa so že na začetku skupne poti prestali teste glede politične sposobnosti za politiko, ki je vizija, strategija in obrt možnega. Delovanje Vlade bo ne glede na programsko skladno koalicije neprestano pred poizkusi sistematičnega rušenja, medijske diskreditacije in iracionalnega protestništva. V teh primerih se bo treba spomniti na uvodno programsko soglasje in iskati rešitev na podlagi dejstev in argumentov, z dialogom, mediacijo in kompromisom.
Kako torej doseči, da vladna ekipa ostane do konca skupaj, da v praksi in z rezultatom izvede tisto programsko soglasje, ki v sedanjem zgodovinskem trenutku zagotavlja razvojni obrat Slovenije? Ali da ne razpade zaradi slučajne in nepredvidene okoliščine v trenutku nepremišljene presoje, kratkovidne prizadetosti ali osebne pristranosti?[4]
Tako, da se za blaginjo slovenske države in njenih državljanov, vedno prizadeva in doseže soglasje, ki presega partikularne interese. Vladi v nastajanju želimo modrosti, vztrajnosti in poguma ter pripravljenost za argumentirano vsebinsko sodelovanje.
Katedrala svobode
zanjo: Peter Jambrek, Ernest Petrič, Alenka Puhar, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Tomaž Zalaznik
Vir in več: Pozdrav šestnajsti vladi Republike Slovenije
