Zahteva: Slovenski vojski večja pooblastila pri varovanju meje

Ob takšnih tvitih Damirja Črnčeca, svetovalca in desne roke predsednika vlade, podelitev večjih pooblastil Slovenski vojski ne bi smelo predstavljati težave.

Slovenska vojska

V BIH so ugotovili, da vsaj okoli 3 odstotke vseh migrantov predstavlja varnostno grožnjo. Če to prenesemo na naša tla, je bilo ob 15.000, kolikor jih je samo letos prijela slovenska policija, takšnih okoli 450.

Vodja bosanske službe za delo s tujci Slobodan Ujić je za sarajevsko Oslobođenje povedal, da je sodelovanje z veleposlaništvi držav, iz katerih prihajajo nezakoniti migranti, zelo počasno ali nikakršno, ko poskušajo ugotavljati identiteto migrantov, ki prihajajo brez osebnih dokumentov. Veleposlaništva teh držav na prošnje ne odgovarjajo po več mesecev ali pa sploh ne odgovorijo. Večinoma so neodzivni, zato v nekaterih primerih podatke o migrantih in njihovi identiteti iščejo tudi prek Interpola. Poseben problem so tudi migranti, ki izvajajo kazniva dejanja.

Iz Bihaća tako poročajo, da je bilo v zadnjem obdobju samo na njihovem območju okoli 3000 kaznivih dejanj, ki so jih povzročili migranti, uničili so okoli 500 stanovanjskih hiš in temu še ni videti konca. Imajo pa več deset tisoč ljudi brez imen in priimkov, brez identitete.

Policija v BiH migrantom, storilcem kaznivih dejanj, sicer omejuje gibanje, vendar za migrante ni mrj, v policiji pa nimajo mehanizmov, s katerimi bi to omejitev nadzirali. Ujič rešitev vidi v sodelovanju pravosodja in tožilcev, ki bi storilce kaznivih dejanj morali procesirati, vendar tega zdaj ne počnejo.

V BiH edini v regiji (na Balkanu), kot navajajo, migrante fotografirajo in jemljejo ostale biometrijske podatke. S tem želijo ugotoviti identiteto in jih vrniti v države izvora. Lani so tako ugotovili identiteto več kot 750 oseb in jih vrnili v njihove države (od več deset tisoč). Med temi 750. so ugotovili 20 oseb, ki so predstavljale varnostno grožnjo za državo. Za te so odredili poseben nadzor, nato so jih vrnili v države, od koder so prišli. To pomeni, da najmanj okoli 3 odstotke vseh predstavlja varnostno grožnjo.

Zelo podobno kot v BiH je tudi v Sloveniji, kjer zdajšnji minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar še vedno zatrjuje, da so migracije pod nadzorom, državljani pa smo varni. Hkrati spomnimo, kako je še nedolgo tega pred tv-kamerami državljane podučeval, kako se naj zaklepajo, sprejemajo samozaščitne ukrepe, o migrantih pa naj obvestijo policijo, saj sicer ne morejo vedeti, kje se ti gibljejo.

Marjan Šarec pa je nedavno dejal, da država migracije obvladuje, če ne bi bilo temu tako, bi migrante lovili v mestih v notranjosti države. Resnici na ljubo, policisti najmanj migrantov primejo ob meji, večino po pozivih domačinov v številnih krajih daleč v notranjosti države, o čemer na našem portalu tudi redno poročamo.

Zahteva za podelitev večjih pooblastil Slovenski vojski

Ker se v vladi in na ministrstvu za notranje zadeve ne zganejo in še vedno niso pripravljeni, da bi slovenskim vojakom, ki so zdaj na področju migracij večinoma zgolj statisti policistov, odredili več pristojnosti, so v lanski zmagoviti stranki, SDS, zahtevali sklic skupne seje Odbora za obrambo (vodi ga Samo Bevk iz SD) in Odbora za notranje zadeve (vodi ga Zvone Černač iz SDS) v državnem zboru. Od vladajočih zahtevajo takojšnje sprejetje ukrepov za zagotovitev varnosti prebivalcev Republike Slovenije, v sklopu tega zahtevajo tudi sprejem sklepa o izvajanju pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju zunanje državne meje, kot to določa 37.a člen Zakona o obrambi.

Hkrati zahtevajo, naj odbora vlado opozorita, da je pomoč pri nezakonitem vdoru na ozemlje Republike Slovenije kaznivo dejanje ter da so organi odkrivanja in pregona dolžni ukrepati skladno z zakonom v vseh tovrstnih primerih, ki so dokumentirani v zapisnikih iz zaslišanj ilegalnih migrantov oziroma na druge ustrezne načine.

Skupna seja odborov bo v četrtek, 12. decembra 2019. Na sejo so vabljeni Marjan Šarec, Karl Viktor Erjavec, Boštjan Poklukar, Tatjana Bobnar (direktorica Policije), Damir Črnčec, Šarčev svetovalec, Uroš Krek, svetovalec predsednika države, Peter Svetina, varuh človekovih pravic in dva župana: Andrej Kavšek (Črnomelj) in Emil Rojc (Ilirska Bistrica). Povabili so tudi predstavnike dveh civilnih iniciativ: Bele krajine in Jelšane.

Sprejem sklepov o večjih pooblastilih Slovenski vojski ne bi smel predstavljati posebne težave. Svetovalec Marjana Šarca in njegova desna roka je namreč Damir Črnčec. Kakšno je njegovo mnenje o migrantih, pa najbolje povedo tviti, ki jih je še nedolgo tega objavljal. Resda takrat še ni bil tesen Šarčev sodelavec in svetovalec, pa vendar, njegovo mnenje se v nekaj mesecih ni moglo bistveno spremeniti.

Tviti so dovolj zgovorni sami zase.

J. M.