Vlada je na včerajšnji seji sprejela in državnemu zboru v potrditev poslala predlog ukrepov, ki odpravljajo anomalije v sistemu dolgotrajne oskrbe.
Predlagane spremembe med drugim predvidevajo izenačitev plačil storitev za uporabnike dolgotrajne oskrbe. Za zaposlene v dolgotrajni oskrbi in pri pomoči družini na domu vlada predlaga začasni dodatek v višini 300 evrov bruto mesečno.
Kot so zapisali v sporočilu po včerajšnji seji vlade, gre predvsem za prehodne in interventne rešitve, ki bodo omogočile, da se sistem v obdobju do konca leta 2027 učinkoviteje vzpostavi in stabilizira.
Med ključnimi rešitvami je izenačitev plačevanja storitev uporabnikov dolgotrajne oskrbe. Uporabniki, ki so v sistem vključeni po zakonu o socialnem varstvu, namreč plačujejo višje položnice kot tisti, ki so vključeni po zakonu o dolgotrajni oskrbi. Tako se dogaja, da eden od oskrbovancev v sobi plačuje znižano ceno, njegov sostanovalec z istimi storitvami pa polno ceno. Zdaj naj bi to odpravili.
Ukrep bo veljal od 1. oktobra do konca leta 2027 oz. do izvršljivosti odločbe o pravici do dolgotrajne oskrbe, če bo ta izdana prej. Za uporabnike, ki so plačevali višje položnice, pa je predviden tudi enkratni poračun za obdobje od vključitve v institucionalno varstvo do 30. septembra letos.
Za zaposlene v sistemu dolgotrajne oskrbe in pri pomoči družini na domu vlada predlaga uvedbo začasnega dodatka v višini 300 evrov bruto mesečno. Do njega bodo upravičeni izvajalci storitev dolgotrajne oskrbe in pomoči družini na domu, koordinatorji dolgotrajne oskrbe ter drugi zaposleni, ki opravljajo podporne naloge, povezane z dolgotrajno oskrbo.
Dodatek bodo prejemali od 1. oktobra 2026 do konca leta 2027. Kot so pojasnili v sporočilu, pa je namenjen podpori zaposlenim, zadržanju usposobljenih kadrov in zagotavljanju zadostnih kadrovskih zmogljivosti v obdobju vzpostavljanja sistema.
Zaradi kadrovskih izzivov se po predlogu do konca leta 2027 omogoča tudi pogodbeno sodelovanje izvajalcev dolgotrajne oskrbe s samostojnimi podjetniki posamezniki, kadar izvajalec potrebnega kadra ne more zagotoviti z zaposlitvijo. Kot so navedli, se pri tem standardi ne znižujejo, saj bodo tudi ti izvajalci morali izpolnjevati enake pogoje glede izobrazbe, usposobljenosti in drugih zahtev za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe.
S predlaganimi rešitvami želi vlada tudi poenostaviti postopke pri uveljavljanju pravic do dolgotrajne oskrbe. Med drugim bi odpravili obveznost priprave načrta priporočenih storitev, saj se konkretne storitve in njihov način izvajanja določijo z osebnim načrtom, ki upošteva aktualne potrebe in okoliščine uporabnika. Omogočili bi tudi bolj prožno prilagajanje nabora in pogostosti storitev znotraj iste kategorije upravičenosti brez sklepanja aneksa k osebnemu načrtu.
Za uporabnike, ki jim preneha pravica do oskrbovalca družinskega člana, predlog uvaja hitrejši postopek prehoda na drugo pravico iz sistema dolgotrajne oskrbe. Vstopna točka bo lahko ob upoštevanju že ugotovljene kategorije upravičenosti odločbo izdala v osmih dneh, brez ponavljanja celotnega postopka ocenjevanja. Sistem bo bolj odziven tudi ob pomembnih spremembah zdravstvenega ali funkcionalnega stanja uporabnika.
Predlagajo še, da se do konca leta 2027 podaljša prehodni način financiranja storitev dolgotrajne oskrbe po obračunskem dnevu, s čimer bi zagotovili stabilno in predvidljivo financiranje v času, ko še niso izpolnjeni vsi pogoji za prehod na končni model financiranja.
Prav tako bi s predlogom zagotovili nadaljevanje e-oskrbe za uporabnike, ki jo že prejemajo v okviru dosedanjega sistema, do vzpostavitve pogojev za prehod na ureditev po zakonu o dolgotrajni oskrbi.
A. J.
