Na novoustanovljeni javni Univerzi v Novem mestu bodo danes potekale volitve rektorja. Edini kandidat za položaj je dekan Fakultete za informacijske študije (FIŠ) prof. dr. Matej Makarovič. Skupno ima volilno pravico nekaj manj kot 2300 pedagoških delavcev, študentov in drugih delavcev. Izid volitev naj bi bili znan še danes zvečer.
Volitve bodo potekale na sedežu univerze, ki je začasno v Mestni hiši na Glavnem trgu. V sejni sobi Mestne hiše se bodo začele ob 7. in zaključile ob 19. uri.
Kot je za STA povedala predsednica volilne komisije Jelena Klisara, bo na glasovnici navedeno ime kandidata, pri čemer bo volivec glasoval tako, da bo obkrožil zaporedno številko pred njegovim imenom.
Statut univerze določa, da rektorja na splošnih in neposrednih volitvah izvolijo tri skupine volivcev – pedagoški delavci, študenti in drugi delavci, ki so zaposleni na univerzi oz. njeni članici vsaj v obsegu 25 odstotkov ekvivalenta polnega delovnega časa. Pri tem imajo študenti in skupina drugih delavcev vsaka po 20 odstotkov glasov, pedagoški delavci pa preostalih 60 odstotkov.
Trenutno ima volilno pravico 84 pedagoških delavcev, 2105 študentov in 52 drugih delavcev.
Po statutu je za rektorja izvoljen kandidat, ki dobi več kot 50 odstotkov ponderiranih veljavnih glasov, pri čemer se delež ponderiranih glasov preračuna s posebno formulo, ki upošteva težo posameznega glasu. K
Neuradni rezultati volitev naj bi bili predvidoma znani še danes zvečer, ko naj bi jih objavile vse članice univerze.
Rektor bo glede na sklep o razpisu volitev mandat začel 1. oktobra, trajal pa naj bi štiri leta. Po poteku mandata je lahko znova izvoljen, vendar skupni mandat po statutu univerze ne sme trajati več kot osem let.
Matej Makarovič je za STA kot glavni cilj svojega mandata, če ga bo seveda dobil, izpostavlja željo, da bi mu uspelo fakultete, ki so bile v preteklosti ločene, povezati v skupno, uspešno zgodbo. Hkrati želi vzpostaviti enotne visoke standarde, ki bodo odražali “najvišji skupni imenovalec tega, kar lahko v univerzo prispevajo vse članice”.
“Želim zagotoviti odličen izobraževalni proces, ki sledi in upošteva vse najnovejše in pričakovane tehnološke spremembe, vključno z bistveno povečano vlogo umetne inteligence. Pri tem želim graditi na dosedanjih izkušnjah pri pridobivanju sredstev za pomembne mednarodne evropske raziskovalne in razvojne projekte. Tukaj so dosežki posameznih članic že zdaj impresivni, je pa možno iti še naprej od tega,” je povedal.
Visokošolskim učiteljem in sodelavcem želi zagotoviti ustrezno podporo za njihovo raziskovalno in razvojno dejavnost ter poskrbeti za vlaganja v infrastrukturo. “Tukaj imamo že določene zametke, med drugim superračunalnik, vendar je prostora in potreb za nadaljnja vlaganja še precej,” pravi.
Izpostavlja tudi potrebo po nadgradnji povezovanja raziskovalne dejavnosti z gospodarstvom in razvijanju mednarodnega ugleda mlade univerze. Kratkoročno bo njegov cilj rešiti prostorske težave, ki jih imajo določene članice, hkrati pa začeti priprave za izgradnjo univerzitetnega kampusa v novomeškem Drgančevju. Ta naj bi na enem mestu prostorsko združil večino članic, hkrati pa zagotovil študentske sobe, ki jih trenutno v Novem mestu primanjkuje.
Univerza ima trenutno sedež v prostorih Mestne občine Novo mesto na novomeškem Glavnem trgu. Konec septembra bo predvidoma dobila prostore v prenovljenem Narodnem domu nedaleč stran, a Makarovič izpostavlja, da gre za začasno rešitev. “Prostori v Narodnem domu zagotovo predstavljajo korak naprej, vendar jih še vedno vidimo kot omejeno rešitev, saj ne bodo v celoti rešili naših prostorskih izzivov. Zato trenutno tehtamo različne dodatne možnosti, ki so na voljo v središču Novega mesta. V prihodnje pa seveda računamo na izgradnjo kampusa v Drgančevju, za katerega je občina obljubila, da bo univerzi brezplačno namenila zemljišče,” je povedal.
Zaveda se, da je univerzitetni kampus dolgoročen projekt, ki ga bodo morale skupaj peljati univerza, občina in država. “Zahteva pa prve korake že zelo kmalu, če ga hočemo uresničiti v denimo naslednjih petih ali nekaj več letih,” je dejal. Kampus naj bi sicer nastajal postopno, pri čemer bo po Makarovičevih besedah prioriteta izgradnja študentskega doma.
Če bo izvoljen za rektorja, kot prvo nalogo izpostavlja tudi oblikovanje celotne strategije univerze. “V ta namen nameravam sklicati strateško konferenco vseh deležnikov in na tej podlagi oblikovati celovit strateški dokument z jasnimi in merljivimi cilji, kje natanko želimo biti čez pet let,” je še povedal. Sicer pa je prepričan, da bo 1. oktobra vse nared, da bo lahko nova univerza začela delo: “Prepričan sem, da bo novo študijsko leto steklo brez večjih težav in da povprečen študent skorajda ne bo zaznal, da smo prešli na univerzo.”
A. J.
