Ob današnjem godu sv. Štefana, zavetnika konj, ki ga krščanska Cerkev slavi kot prvega mučenca, se bo na Dolenjskem, v Beli krajini on drugje po državi zvrstila vrsta blagoslovov konj.
Najmnožičnejši tradicionalni zbor Štefanovo 2022 prirejajo v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju, kjer se običajno zbere več kot 150 konjenikov.
V Šentjerneju, kjer prostovoljsko Gasilsko društvo Dolenja Stara vas in domača občina prirejata tradicionalni 164. blagoslov konj, se bodo konjeniki ob 9. uri začeli zbirati na hipodromu.
Konjeniška povorka se bo od tam pol ure kasneje odpravila proti cerkvi sv. Frančiška Ksaverja – ki stoji na mestu nekdanje cerkve sv. Štefana – v Dolenji Stari vasi, kjer se bo ob 10. uri začel omenjeni obred.
Šentjernejski prireditelji so še sporočili, da bo za cesto od tamkajšnjega hipodroma do Osnovne šole Šentjernej med 9.30 in 10.30 veljala popolna zapora motornega prometa. Promet bo oviran tudi pri bencinski črpalki. Usmerjali ga bodo redarji in policisti. Prireditev se bo končala ob 11.30, so še dodali.
Blagoslovi bodo potekali tudi v krajih:
- Šmarješke Toplice: pri cerkvi sv. Štefana, ob 10. uri
- Štefan pri Trebnjem: po sveti maši
- Semič: ob 10. uri
- Gorenje Sušice pri Dolenjskih Toplicah: pri cerkvi sv. Roka, ob 10. uri
- Šentrupert: na osrednjem trgu, ob 11.30 uri
- Šentjanž na Dolenjskem
- Goriška vas pri Škocjanu
V Posavju bodo blagoslovi konj v Kapelah in Pišecah. Ti bodo tudi v Harijah v Brkinih, v Vipavi, Laškem, na Dovjem pri Kranjski gori, v Blejski Dobravi, pri dvorcu Rakičan v Prekmurju in še drugje.
Sv. Štefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil neko pogansko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino.
Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja nek rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Janez Vajkard Valvasor.
M. D.
