Novo mesto je dobilo četrto javno univerzo v Sloveniji, znova odprlo najstarejši narodni dom v državi, zagnalo prvo slovensko mrežo zunanjih knjigomatov in na državni ravni prejelo priznanje za uporabo umetne inteligence v upravi. Hkrati je vlada v Načrt razvojnih programov uvrstila novo, 10,4 milijona evrov vredno športno dvorano Šolskega centra.
Tradicionalni sprejem v znamenju prve javne univerze
V torek, 29. septembra, je župan mag. Gregor Macedoni na rotovžu gostil vodstvo nove javne Univerze v Novem mestu: vršilca dolžnosti rektorja dr. Janeza Povha, novoizvoljenega rektorja dr. Mateja Makaroviča ter dekane. To je prvo študijsko leto četrte javne univerze v Sloveniji, ki združuje novomeške visokošolske zavode. Fakultete so se uspešno povezale; vpis se znova povečuje (okoli 2500 novo vpisanih). Prof. dr. Makarovič, pred tem dekan Fakultete za informacijske študije (FIŠ), je mandat nastopil 1. oktobra, inavguracija je bila 30. septembra. Župan je univerzo označil za zgodovinsko pridobitev za Novo mesto in jugovzhodno Slovenijo, na to so v regiji čakali desetletja.
Potreba po visoko izobraženem kadru na Dolenjskem se je kazala že ob industrializaciji konec petdesetih in v šestdesetih letih. Prva bolj konkretna pobuda za javno univerzo se omenja okoli leta 1994, za ta korak so si prizadevali skoraj 30 let. Leta 2006 je občinski svet Mestne občine Novo mesto ustanovil javni zavod Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto (URS) kot osnovo za načrtovano javno univerzo. Prvi direktor je bil dr. Borut Rončević, predsednik sveta zavoda pa kasnejši župan mag. Gregor Macedoni.
Novo mesto je leta 2008 dobilo prvo javno fakulteto, FIŠ; ta je bila nato osnova do tega, kamor so zdaj prišli. Poleg nje so v mestu delovale še druge fakultete. V javno univerzo so zdaj vstopili Fakulteta za informacijske študije, Fakulteta za industrijski inženiring, Fakulteta za organizacijske študije in Visoka šola za upravljanje podeželja Grm ter zasebna Univerza v Novem mestu s štirimi članicami (zdravstvene vede, strojništvo, poslovne in upravne vede, ekonomija in informatika). Kot pridružena članica je javni zavod Rudolfovo.
Za potrebe univerze in s tem univerzitetnega mesta je za lokacijo kampusa predvideno zemljišče v Drgančevju, sedež Univerze je v prenovljenem Narodnem domu.
Narodni dom vrnili meščanom
V preteklih dneh je bil po 141 letih slovesno odprt prenovljeni Narodni dom, najstarejši v Sloveniji, kot prostor kulture in druženja. Župan je to označil kot temelj skupnosti. Na slovesnosti so bili prisotni tudi ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc ter minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević, sicer Novomeščan. Program je vključeval poklon Sokolom in Leonu Štuklju, gledališko uprizoritev dijakov gimnazije ter glasbo. Celovita prenova je stala dobre 4 milijone evrov (od tega 2,85 milijona sofinanciranja, večinoma iz evropskih sredstev). Dnevi odprtih vrat z vodenimi ogledi bodo 16. in 17. oktobra.
Delovno srečanje župana in ministrice za kulturo
Župan mag. Macedoni in ministrica dr. Ignacija Fridl Jarc sta se srečala in govorila o kulturni infrastrukturi in programih v Novem mestu in jugovzhodni Sloveniji. Teme: širitev Kulturnega centra Janeza Trdine, dokončanje atrija Knjižnice Mirana Jarca, mestni muzej v gradiču Neuhof (Mostek) s prenosom lastništva z države, sofinanciranje zbirke IMV, podpora regijskim centrom kulturno-umetnostne vzgoje ter financiranje društev, festivalov in NVO. Srečanje je potrdilo skupen interes za krepitev kulture zunaj največjih središč.
V Podbrezniku zaživel prvi zunanji knjigomat
Knjižnica Mirana Jarca je v Podbrezniku odprla prvi knjigomat v novi mreži zunanjih knjigomatov – prva tovrstna mreža v Sloveniji. Gradivo se naroči iz knjižnice in prevzame v knjigomatu (polnjenje ob ponedeljkih, sredah in petkih, čakanje tri dni); tam je mogoče tudi vračanje, članstvo in plačila. Še letos sledita knjigomata na Otočcu in v Uršnih selih; vrednost prvih treh je okoli 75.000 evrov. Storitev nadgrajuje 24-urno izposojo. Odprtje sovpada z 80-letnico knjižnice; prvo izposojo so opravili ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc, župan in direktor knjižnice Luka Blažič.
Priznanje Premik naprej za inovativno uporabo umetne inteligence
Mestna občina Novo mesto je na Dnevih slovenske uprave 2026 prejela priznanje Premik naprej za pilotno uvedbo umetne inteligence pri ugotavljanju skladnosti gradenj z občinskimi prostorskimi akti. Konferenco, največjo slovensko na področju javne uprave, organizira Fakulteta za upravo; letošnji naslov je bil Nova realnost javne uprave v času umetne inteligence. Priznanje je za sistem Rubiqo, ki samodejno pregleda projektno dokumentacijo, poenoti njeno strukturo in preveri skladnost ključnih podatkov s prostorskimi akti. Zaznava neskladja, pripravlja strokovne podlage za mnenja in se uči iz prejšnjih primerov ter povratnih informacij urbanistov. Strokovne presoje ne nadomešča, skrajša pa pregled, zmanjša administrativno obremenitev in prispeva k bolj enotni praksi. Župan Macedoni je priznanje povezal s hitrejšim odzivom in kakovostnejšimi storitvami za občane. Projekt so razvili Peter Geršič, dr. Iztok Kovačič, Izidor Jerala in Melita Muren v sodelovanju s podjetjem Rubiqo, digitalne tehnologije d. o. o.
Na vidiku nova športna dvorana v Novem mestu
Vlada je v Načrt razvojnih programov 2026–2029 uvrstila izgradnjo športne dvorane Šolskega centra Novo mesto, ocenjeno na nekaj več kot 10,4 milijona evrov, s predvidenim zaključkom leta 2029. Financirana bo iz sredstev Šolskega centra, Zavoda za šport, kulturo in mladino Novo mesto ter deloma države. Namenjena bo skoraj 3800 dijakom (dodatne vadbene površine za športno vzgojo); neto uporabna površina bo okoli 3243 m², sedem vadbenih enot. Popoldne in ob prostih dnevih bo na voljo tudi društvom in lokalni skupnosti. Predlog je dalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino pod vodstvom Novomeščana dr. Boruta Rončevića.
Skupaj ti koraki kažejo isto smer: javne storitve, izobraževanje, kultura in šport se v Novem mestu širijo bližje prebivalcem, del financiranja pa prihaja tudi iz države in evropskih skladov.
M. D.
