V prostorih Evropskega parlamenta v Stasbourgu je včeraj potekala predstavitev knjige Komisarka avtorja Igorja Omerze. Dogodek je pritegnil precejšnjo pozornost.
Knjiga temelji na arhivskih dokumentih (predvsem iz arhivov nekdanje Udbe/SDV), ki po avtorjevih navedbah dokazujejo, da je bila Marta Kos (kodna imena Tara, kasneje Blanka), torej Marta Kos Tara-Blanka, registrirana kot sodelavka (konfidentka/vir) jugoslovanske tajne politične policije, pogovorno znane kot Udba.
Posnetek, kdo je Marta Kos: Komisarka – Marta Kos kot zanesljiva sodelovka komunistične tajne policije
Igor Omerza je tako z dokumenti neposredno ovrgel izjave Marte Kos na zaslišanju pred Evropskim parlamentom leta 2024, kjer je ta zanikala kakršnokoli sodelovanje z Udbo ali drugimi represivnimi organi.
Evropska poslanka Romana Tomc je po včerajšnji predstavitvi na X zapisala: “Dobra predstavitev knjige Komisarka v Evropskem parlamentu. Sedaj to ni več vprašanje, ampak dejstvo. Glede na predložene dokaze, ki so objavljeni tudi v knjigi, je Marta Kos pred evropskimi poslanci lagala glede svoje vloge v Udbi.”
Marta Kos se na predstavljeno ni odzvala. Zaenkrat tudi ni odziva Evropske komisije kot institucije na čelu s predsednico Ursulo von der Leyen.
Vendar pa popoln molk Marte Kos, zdajšnje evropske komisarke, kar je to postala na predlog Roberta Goloba in Gibanja Svobode, ne bo mogel trajati večno.
V tem primeru gre namreč za evropski standard:
Če komisarka laže pod prisego (ali v uradnem zaslišanju) o svoji preteklosti, povezani z represivnim aparatom totalitarnega režima, to neposredno ogroža kredibilnost celotne Evropske komisije.
Resor širitve EU je v njenih rokah – prav tisti del, kjer se odpirajo arhivi, razkrivajo totalitarne strukture in zahtevajo lustracijo v kandidatnih državah. Ironija je očitna: kako lahko nekdo, ki naj bi sam prikrival lastno vlogo v podobnem sistemu, zahteva transparentnost od drugih?
Von der Leybova in institucije EU so leta 2024/25 ignorirale opozorila (že takrat so bila znana dejstva), zdaj pa se pojavijo konkretni arhivski dokumenti – in spet molk.
Zavajanje Marte Kos v normalnem demokratičnem sistemu namreč pomeni: takojšnjo preiskavo, javni odziv in pojasnilo ter odstop s funkcije ali saj začasno distanciranje od občutljivih nalog.
Namesto tega pa smo priča tišini, ki govori sama po sebi. Marta Kos dolguje Evropi – in predvsem državljanom Slovenije ter Zahodnega Balkana – resnico. Ne molk. Ne izmikanje. Ne čakanje, da tema sama ugasne. Ker v tem primeru tema ne bo ugasnila.
Foto, vir: Romana Tomc, FB
M. D.
