Koalicija v prvi polovici uresničila manj kot 14 odstotkov obljub

Tako so se pred dvema letom veselili oblasti. In zdaj? Takratni predsedniki koalicijskih strank: Tanja Fajon, Robert Golob, Luka Mesec (vir: arhiv) No, Fajonovo in Mesca so lastni že zamenjali.

Koalicija je v prvi polovici mandata po vsebini uresničila slabih 14 odstotkov tega, kar si je sama zadala, je na včerajšnji seji parlamentarnega odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo povedal Janez Janša.

Med drugim je opozoril na nedelo vlade na področju zdravstva, obvladovanja migracij in plačnega sistem v javnem sektorju.

Janša je uvodoma spomnil na reorganizacijo vlade s povečanjem števila ministrstev in na obljubo, da nova ministrstva ne bodo zahtevala novih zaposlitev. Zdaj pa se je izkazalo, da se je od nastopa vlade, od 1. junija 2022 do 1. aprila letos, skupno število zaposlenih v državni upravi povečalo za 534, število vojakov in policistov pa se je v tem času zmanjšalo za več kot 500.

Reorganizacija v državni upravi pod Golobovo koalicija je prinesla več kot 1000 novih zaposlitev, kar pomeni strošek blizu 100 milijonov evrov bruto.

Janša je tudi opozoril, da je vladna koalicija sama sebi naredila velik problem s tem, ko je ukinila ukrepe iz protibirokratskega paketa, ki je bil sprejet v prejšnjem mandatu. Zdaj pa se ravno tovrstni podvojeni ali pa predolgi postopki uporabljajo kot izgovor, zakaj neka stvar ni narejena, pri čemer je posebej izpostavil popoplavno obnovo. “Zdaj, ko je treba hitreje sanirati situacijo po poplavah, jamrate, da so postopki predolgi,” je dejal.

Zdravstvo: Uresničenih morda 6 odstotkov obljub

Na področju zdravstva je od celega paketa obljub, ki jih je podpisala koalicija, morda realiziranih šest odstotkov. Čakalne vrste so se podaljšale, poteka zdravniška stavka, ki je najdaljša v zgodovini. Vlada pa se, namesto, da bi šla v odprt dialog, “trudi preko medijskega monopola diskreditirati zdravstvo, zdravnike. Predsednik vlade, ki je troživka, jih imenuje za dvoživke,” je dejal prvak SDS. Dejal je, da se ne išče dejanskih rešitev, ob tem, da je v EU vsaj pet ali šest držav, kjer je zdravstvo organizirano tako, da vzorno deluje in “ni treba izumljati tople vode”. Govori se o krepitvi javnega zdravstva, dejansko pa se predlagajo rešitve, ki sodijo v okvir državnega zdravstva. Govori se o tem, kako zasebno zdravstvo zažira javno zdravstvo, dejansko pa ti radikalni ukrepi, s katerimi se posega v državni zdravstveni sistem, krepijo ravno to zasebno zdravstvo, ker pač najboljši kadri odhajajo tja, je opozoril.

Gospodarstvo, stavke, računalniki 

Pri reformi plačnega sistema je vlada na začetku izbrala pameten pristop, je povedal Janša, in dodal, da zdaj potekajo pogajanja, kjer iz meseca v mesec odlagajo roke, do kdaj se bodo zmenili. Stavkajo upravne enote, od hitrosti katerih je v veliki meri odvisna tudi hitrost razvoja. “Ne vem, zakaj je slovensko gospodarstvo tako potrpežljivo, da tukaj ni nekega glasnejšega upora proti tej situaciji, ker kamorkoli prideš jamrajo, da zdaj se pa čaka in sredstva zamujajo, obresti se višajo, ker pač neke vloge nekje stojijo,” je dejal. 13.000 računalnikov, ki v veliki meri ostajajo nerazdeljeni, so lakmus stanja na področju digitalne preobrazbe. “Kako naj ljudje verjamejo, da je to novo ministrstvo sposobno digitalizirati slovensko javno upravo, če ni sposobno iz tistega skladišča v Logatcu zastonj razdeliti 13.000 računalnikov,” je opozoril.

Stanovanja, marihuana, migracije

Opozoril je tudi, da ostajajo neuresničene vladne obljube na področju stanovanjske politike. Zdaj pa se mladim namesto stanovanj “ponuja glasovanje o marihuani”. Ekonomsko-socialni svet ne deluje, o tem večina molči.

Janša je opozoril tudi na migracijsko politiko te vlade. Poudaril je, da se namera o vzpostavitvi dveh migrantskih centrov na južni meji ne sme uresničiti. “Tisočkrat več energije se vlaga v priznanje neke teroristične entitete, kot v reševanje tega problema, ki slovenske davkoplačevalce veliko stane.”

M. D.