O tem, da vladne službe na območju Jugovzhodne Slovenije načrtujejo postavitev sprejemno-registracijskega centa, ni nobenega dvoma več. To potrjuje tudi 8 objavljenih javnih naročil za prehrano migrantov, nakup postelj in vzmetnic, oblačil in ostalih potrebščin, betonskih podstavkov, na katere bodo nameščene panelne ograje in naročil za čiščenje objektov.
O tem smo že veliko poročali, ne edini, poročali so tudi ostali mediji, v uradu, ki je povezan z ministrstvom za notranje zadeve, tega nikoli niso zanikali. Pričakuje se namreč povečano število prehodov državne južne meje. V Beli krajini je zelo aktivna Civilna iniciativa proti migrantskemu centru, kjer zelo budno bdijo nad dogajanji, oktobra 2016 pa so z največjim protestom na tem območju v času samostojne Slovenije postavitev podobnega centra na območju Črnomlja že preprečili in vladi sporočili: “Če ste v Ljubljani vedno pozabili na nas, pozabite tudi zdaj.”
V zadnjih dveh tednih smo preverjali, kakšno podporo imajo pri svojih prizadevanjih pri obeh belokranjskih županih, ki vodita obmejni občini Črnomelj in Metlika. Eksplicitnega odgovora nismo prejeli. Spomnimo pa, da se je črnomaljska županja 12. oktobra 2016 protestnikom pred občinsko stavbo izognila in Civilne iniciative ni podprla. Iz nekaterih virov iz županskih krogov pa je bilo celo slišati, da se ji nameravana postavitev migrantskega centra ni zdela sporna.
Metliški župan pa je šel še dlje. Radio Odeon je namreč na svoji spletni stani 27. septembra 2015 objavil prispevek in fotografijo (radio-odeon.com) o postavljeni “umetniški inštalaciji” ob Kolpi, kjer je razvidna dobrodošlica migrantom. Spomnimo. Migrantski val, ko je šlo preko Slovenijo okoli pol milijona migrantov, se je takrat že začenjal, šli so preko Posavja (Dobove).
Veliko jih je bilo, ki so takšno postavljanje inštalacije in fotografijo metliškega župana ob njej razumeli kot neposredno vabilo migrantom.
Kako danes razmišlja metliški župan, smo ga vprašali pred dnevi, odgovoril nam je, da v tem trenutku ne vidi potrebe po vzpostavitvi migrantskega centra. Svojega stališča do prizadevanj Civilne iniciative pa ni pojasnil. Dodajmo, da migrantski center ni mišljen “v tem trenutku”, je pa zelo pričakovan v kratkoročnem času. (belokranjska-zupana-smo-vprasali).
Kočevski župan je sam poiskal odgovore
Povsem drugače kot črnomaljska županja in metliški župan pa se je na trenutno situacijo in splošno poročanje v povezavi z migrantskimi centri v Jugovzhodni Sloveniji odzval dr. Vladimir Prebilič, župan občine Kočevje. Tudi ta občina namreč spada v to regijo.
Čeprav nobeni pokazatelji ne kažejo, da bi bil center lahko vzpostavljen v kočevski občini, smo dr. Prebiliča vprašali za njegovo mnenje, pa tudi o tem, ali imajo kakšne stike z uradom.
Nemudoma nam je sporočil: “Tako sam osebno, kot kdo iz občinske uprave, nismo imeli stikov z omenjenim uradom.”
Hkrati pa je dodal izjemno pomembno sporočilo, ki je lahko za vzgled vsem ostalim:
“Sam sem samoiniciativno poizvedoval na ministrstvu za notranje zadeve, ker, kot verjetno veste, imamo pri nas vadbeni center Gotenica, tudi o kakšni takšni možnosti – morebitni nastanitvi migrantov, vendar je bil tudi z njihove strani odgovor jasno negativen.”
Zapisal je še: “Sicer pa sem na trdnem stališču, da je reševanje varnostnega in sociološkega izziva za vsako lokalno skupnost, ki se nanaša na oblikovanje migrantskega centra, mogoče reševati izključno na transparenten način v duhu medsebojnega dialoga …”
Razlike med delovanji županov treh občin in njihovi skrbi za varnost in blagostanje občanov ter občank so več kot očitne. To ne čudi. Navsezadnje je to razvidno tudi iz ostalih kazalnikov, ki Občino Kočevje pod Prebiličevim vodstvom uvrščajo med bistveno bolj razvojno agilne (delavne, prizadevne) in uspešne občine.
J. M.
